Ivanščica 1060 m CRO

Marx ali Zagi
Prosil bi za pojasnilo in opis poti na Ivanscicu od Prigorca cez Prekrizje.
Pravijo da je ta pot najlazji pristop na vrh, ampak tudi najdaljsi. Kako je z markacijami? Pot se kriza z vec gozdnimi poti in krizisca niso oznacena z smernimi tablami. Na vrh grem po navadi cez konja dol pa ali cez mrzljak, enkrat pa sem sel cez pionira /zelo naporen sestop, ne priporocam/
Te informacije sem dobil od planincev, kateri so sli cez prekrizje.
Ce imate podrobnejsi opis poti in informacije glede markacij, prosim ce jih podate.

pozdravljeni

Zdomec!

Pot prek Prekrižja se začne ob parkirišču na koncu vasi Prigorec. Od parkirišča greš naprej na vzhod. Prvo se skoraj neopazno odcepi neuradna pot Temna dol / po struji. Potem na naslednjem razpotju levo dol gre pot za izvir Šumi in smučišče , ostro desno skoz kuruzo pa pionir. Za prekrižje se gre rahlo desno v gozd. Po vhodu v gozd se pot prične rahlo vzpenjati. Na desni strani bo ob poti ena majhna pečina. Pot je ves čas širša , podlaga pa po ob vzponu postala nekaj bolj gruščljiva. Po nekaj vzpona se bo pot položila (na tem mestu so levo odcepi pot navzdol). Zdaj boš na položni gozdni cesti (podlaga je spet zemljana) nekih petnajst minut. Ko kolovoz postane na nekaj mest bolj blatna se približaš velikem razpotju na katerem je običajno nekaj podrtih drves in žagovine.
Odtod greš desno in je tu kratek čas zelo strm vzpon. Po ostrem desnem ovinku kmalu prideš na razpotje koje je nekaj slabše markirano (do zdaj so marke nekaj redke , ampak ni mogoče zgrešiti). Tu greš desno navzgor (zdi se da bi trebalo levo). Kmalu prideš na pomembno razpotje Prekrižje po katerem je pot dobila ime.
Tukaj nam z leve pride pot z Hama , Pokojca , Budinščine in Donje Selnice. Gremo nadesno in smo zdaj na grabenu , prvič nam se bo odprl razgled v Zagorje. Nekih petnajst minut naprej je naslednje razpotje kjer nam pride pot z vasi Belec.
Tu boš zavinul na zahod (do zdaj je pot od Prekrižja šla na jug). Zdaj je še nekaj pol ure do vrha. V enem času bojo zdesne prišle dve varijante poti Pionir (neopazno , ker se ta pot več ne markira). Po tim razpotjima se širši kolovoz končno zapusti (dobro označeno). Zdaj je odtod še dve minute do izhoda z gozda na opuščeno smučišče in še dve minute do vrha.
Pot Prekrižje je dobro označena in ne verjamem da se tukaj more zgrešiti. Res je z severne strani najlažja pot. Ja jo pogosto uporabim za sestop.

Hvala Marx, upam da sem vse razumel. Takoj ko se ponudi priloznost, bom to pot poskusil za vzpon.

11.01.2015.
Po leto dni spet na Ivanjščico. En hitri ranojuternji vzpon , ampak je vseeno na poti in posebej v domu bila ker lepa gneča. navzgor po Konju , sestop po Prekrižju.

Meja snegu je nekjer okoli 900 mnm. Do tja je sneg le občasen , ampak je podlaga zelo blatna in drsljiva. Sneg je kašast moker in zoprn. Na poti Prekrižje je nekaj več snega in je tukaj bolj globok.

Še ena informacija - v domu je možno plačat tudi v evrima!

Danes (28.11.2015.) vzpon na Ivanjščico ampak tokrat z južne strani , z Belca/Juranščine. Navzgor po najbolj strmi in zahtevni označeni poti , po Brani , navzdol pa po poti Kopanja.
Sneg se začne nekjer okoli 600 mnm in je zelo zoprn... nižje moker , bolj navzgor pak drsljiv in leden...

Množica južnih poti se uradno začne ob cerkvi v vasi Belec... ampak je od tja do razpotja v vasi Juranščina nekaj pol ure po asfaltu in je preporuka da se v Juranščini parkira.

V Pasarićevi koči ob vrhu Ivanjščice je zdaj , po dvajsetletni "vladavini" domara Drageca novi domar. Ne vem ali je še možno plačat v evrima (Dragec je zdaj domar na koči Majer pod Oštrcgradom...)

27.12.2015.

Končni vzpon to leto je bil na Ivanjščico. Gor po Konju , dol po Pioniru. Z menoj je bil frend Filip , bila sva v tekaški formi ter je vzpon le za malo prešel uro. Navzdol pa kljub bolečinah v nogami za manj kot 45 minut... Vreme izjemno toplo za ta del leta , snega le nekaj ob vrhu , razgled dober in kar dalek...

Provereno - v Pasaričevi koči je mogoče plačat v evrih.

06.03.2016.

Vzpon na Ivanjščico. Navzgor po Pioniru , navzdol po Konju.
Z menoj je bil Cviko.

Na Ivanjščici je kar nekaj snega in je taj moker , spolzk in zelo zoprn. Občasno ga je tudi prek pol metra. Obe so poti lepo uhojene , ampak na Pioniru so zelo visoki zapuhi snega in to na delu kateri se kliče Legesičina (Na koncu ostreg vzpona ko pot postane lažje prečenje pred izhodom na pot Prekrižje).

Včeraj najprej vožnja na vzhodno stran Medvednice ter en krajši vzpon na Grohot in en malo daljši vzpon na Lipo.
Na Grohot sem se podal iz vasi Glavnica Gornja, ker sama pot poteka po gozdni cesti se lahko vsak sam odloči do kod je primerna za vožnjo z avtomobilom. Na vrhu je manjši razgledni stolp, "cerkvica na prostem" - križ z oltarjem in klopcami ter planinska koča.
Na Lipo sem se povzpel po poti iz vasi Planina Donja. Na vrhu je planinski dom ter manjši razgledni stolp, malo nižje pa cerkvica.
Nato pa glavni cilj Ivanščica po poti Lobor - Oštrcgrad - Belige - Vrh - Planinska koča Belecgrad - Belecgrad - Planinska koča Majer - Lobor. Lepa in kar dolga krožna pot.

Včeraj smo se upokojenci planinske sekcije pri PD Škofja Loka-naj se imenujem Četrkovci, ki si upamo malo dalj in višje, podali prvič letos k našim sosedom Hrvatom. Šli smo na turo na Ivanščico-Ivančico-1060m visok vrh nad Krapino -to je Krapinska -Zagorska županija.Čez mejo smo šli na Zavrč-morda narobe, ker smo se na meji zamudili kar prek pol ure, kar nam je zelo narobe hodilo kasneje. Kot morda veste ima ta vrh kup izhodišč.Mi smo izbrali Mrzljak.To je označena pot, ki nekako v dveh urah privede na markanten vrh Ivanščice.Poznana je po zgodbi o Ivančici, katero legendo je zapisal znan hrvaški pisatelj in kar osem postaj ob tej poti. Teks je vžgan na lesene tablice. Sama Ivanščica se ponaša z zanimivo floro in favno. Lepo bi bilo to območje obiskati poleti. Ivanščica je priljubljena izletniška točka bližnjih večjih krajev-Krapine,Lepoglave in nenazadnje Varaždina.Ponaša se z kar dvema oddajnikoma, kup razglednih točk,ima tudi razgledni stolp, ki je visok deset metrov in se lahko nanj povzpnemo.Koča je bila ta čas že zaprta-poleti je stalno odprta-mislim, da je sedaj samo odprta ob vikendih. Tu gor je bil tudi zaključek smučišča, ki pa je že dalj časa opuščeno-niti žičniških naprav ni več videti,razen tistega kolesa -vrtiljaka na vrhu. Sedaj služi vrh smučišča kot zaletišče za padalce-vsaj naj bi. Ogromno je gor klopi in miz za prijeten počitek in malico.Gor nas je čakal predsednik bližjega PD in nas pospremil v njihovo kočo -Belecgrad.Do tja se hodi kar dve uri.Šli smo tudi malo po bližnicah, ker se nam je že mudilo.Skuhali so nam okusen pasulj s klobaso.Pijača je zelo poceni.Do koče se da celo pripeljati z malim avtobusom s katerim so nas nekako večkrat zvozili v naselje, kjer je znana cerkev Sv. Marije Snježne.Nazaj pa na mejni prehod na Rogatec, kar se je izkazalo kot bližja pot. Prišli smo pa šele ob desetih zvečer v Škofjo Loko.

Spoštovani Velkavrh malo pojasnilo. Ivanščica se nahaja na meji Varaždinske županije z severne strani, ishodišče za vzpon je mesto Ivanec in Lepoglava, in Krapinsko-zagorske županije z južne strani, ishodišče je Belec, Lobor in Budinščina. Krapina sploh ni pod Ivanščicom daleč je na zahodu pod gorom Strahinjščicom. Pl. dom Pasarićeva kuća na vrhu je odprt čez celo leto samo ob vikendih in praznikih.