Hribi.net
Hribi.net
Login
Login
User name:
Password:
Login
Not registered yet? Register now.
Forgot your password?
    
Forums / Italija / Carnic Alps / Creta di Collina in Creta della Chianevate

Creta di Collina in Creta della Chianevate

Print
IgorZlodej2. 09. 2010 20:34:52
Po torkovem obisku Karnijcev, ko sem opazoval skupino Cogliansa sem hitro ugotovil, da je tam padlo bistveno manj snega kot v Julijcih. Zato sva šla danes s kolegom na turo povsem brezskrbno. Zgodnje jutro je bilo tako lepo, da so bile najine želje skoraj prevelike, na koncu pa sva se le zapeljala na Plöckenpass, ki je ob najinem prihodu še sameval. Zakoračila sva v mrzlo jutro po poti 146 in kmalu dosegla sonce, ki se je pokazalo izza Pal Piccola. Na uravnavi pod mogočno Collino so se mirno pasle krave, midva pa sva šla mimo ruševin nekdanjega vojaškega objekta po stari mulatjeri na Cresto Verde. Tik pod vstopom v vzhodna pobočja Colline sva se za trenutek ustavila, potem pa nadaljevala, gre v začetku za plezanje večinoma I. stopnje, drugi del pa je normalna hoja po označenem brezpotju. Ob lepih pogledih na kraljico Visokih Tur in številnih njenih sosedih sva prišla na vrh, malicala, nato pa nekaj metrov sestopila in se pri ruševinah odpravila po stari vojaški poti, ki je označena z navadnimi italijanskimi markacijami, ki upam, ne bodo koga zavedle, namreč če že, bi tam morale biti rdeče pike. Pot na karti ni označena, kot tudi ni zavarovana, čeprav je včasih bila, o čemer pričajo klini z obročki, ampak to je še iz zelo starih vojaških časov. Ponekod je tudi precej izpostavljena, nekoliko težaven in v spodnjem delu izpostavljen je tudi zaključni žleb, ki pripelje na vrh. Tam sva naletela na tri Italijane in hitro smo ugotovili, da smo imeli skupnega znanca Benita iz Reane del Rojale , ki je žal že 4 leta pokojen. Ker zaradi megle, ki je vztrajala na južnih pobočjih kakih posebnih razgledov ni bilo, sva se vrnila pod Collino in sestopila po poti, ki je v spodnjem delu zavarovana z jeklenico in se nižje priključi na pot, ki pripelje od koče Marinelli. Še kratek sestop in lep krog je zaključen, sledi še sestop nazaj na Plöckenpass, nato pa se zapeljeva še na že večkrat obiskan Valentin Alm, kjer ob pivu in štrudlu s smetano ogledujeva steno vrh katere sva še pred nekaj urami stala.
Creta di Collina in Creta della Chianevate mogočna Collina iz vasi Timau1
Creta di Collina in Creta della Chianevate uravnava pod vzhodnim pobočjem Colline2
Creta di Collina in Creta della Chianevate tik pod Cresto Verde3
Creta di Collina in Creta della Chianevate sprva je treba preko strmih trav4
Creta di Collina in Creta della Chianevate 5
Creta di Collina in Creta della Chianevate Hochalmspitze6
Creta di Collina in Creta della Chianevate Eiskar, edini ledenik v Kranijskih Alpah, vsako leto večji7
Creta di Collina in Creta della Chianevate na vrhu Colline8
Creta di Collina in Creta della Chianevate značilen mostiček na poti na Chianevate9
Creta di Collina in Creta della Chianevate veličastno ostenje Chianevate10
Creta di Collina in Creta della Chianevate in pogled na Venediger11
Creta di Collina in Creta della Chianevate zaključni žleb12
Creta di Collina in Creta della Chianevate 13
Creta di Collina in Creta della Chianevate povratek pod Collino14
Creta di Collina in Creta della Chianevate sestop15
Creta di Collina in Creta della Chianevate sami znani in že obiskani vrhovi16
Creta di Collina in Creta della Chianevate 17
Creta di Collina in Creta della Chianevate gostišče na Valentin Alm18
(+1)všeč
sabina.718. 08. 2011 20:57:17
Ob šestih zjutraj ob spremstvu lune in še sramežljivega sonca sva bila že na poti 146. Do vrha te kopaste gore sva šla po isti poti kot jo je opisal Igor. Dodati moram le, da je sedaj steza po Cresti Verde dobro označena z rdečimi pikami in da je plezanje občasno druge stopnje. Kdor ima s seboj vrv se lahko tudi zavaruje na novih svedrovcih.Dobra vaja za začetnike. Po tem vstopnem plezalnem delu se pot do vrha nekoliko vleče deloma po travnatih pobočjih deloma po skalah. Zanimiv je zadnji del, ko gledaš 1.000 metrov pod seboj ledenik Eiskar. Na vrhu sva srečala enega Avstrijca, ki se mu je zelo mudilo na drugi bližnji vrh, kateremu sva se odpovedala, čim sva videla začetni del nezavarovane in izpostavljene steze. 1.300 metrov višinske razlike nama je bilo dovolj in sva raje sestopila po enostavni, a slikoviti ferati Lo Stivale, kar pomeni Škorenj. Pri kravcah sva malo namočila noge v mrzel studenec in za tem krenila proti Plochenpassu, ki je bil v popoldanskem času kar poln turistov in planincev. nasmeh
Creta Verde1
Tu se začne lažje plezanje.2
Planik je kar precej.3
Pot je dobro označena.4
V tem delu je treba malo poplezati do 2. stopnje.5
 V tem delu je možno zavarovanje, seveda če se ima s seboj vrv.6
Na skalah so svedrovci.7
 Ta del se malo vleče.8
Vrh je blizu.9
Vrh10
 Pogled proti ledeniku, prepadno.11
 Pot na Cjanevate  naju ni prepričala.12
 Vrnitev v dolino po poti Lo Stivale.13
14
Pot je delno  zavarovana.15
 Še nekaj skal.16
 Pa so težave za nama.17
 Pogled nazaj....tod se skriva prehojena feratina.18
 Cvetoče nitke.19
 Kravice se imajo prav luštno.20
Creta di Collina 2.689 m.21
všeč
jaz25. 08. 2011 22:10:22
Nekega lepega dne. Lp!
Creta di Collina1
Cresta Verde2
sonce je pokukalo izza Crette di Colinette3
črna murka4
dober pogled5
navzgor skozi trave6
pa malo v desno7
proti vršnemu delu8
Creta della Chianevate9
ledenik Eiskar10
križ na vrhu11
po potki naprej12
stopnice13
Cretta di Collina14
vidi se potka15
mostiček16
proti vrhu17
grapa18
križ na vrhu19
pogled v grapo20
Monte Coglians21
po potki nazaj22
23
tukaj dol sem se spustil24
navzdol proti izhodišču25
všeč
sabina.719. 08. 2012 21:52:32
Po enem letu sva se vrnila, zopet mimo Creste Verde do vrha Crete di Colline, potem pa sva se povzpela še na bližnjo, manj znano, manj obiskano, bolj samotno Creto di Cjanevate, ki je drugi najvišji vrh v deželi, saj je le nekaj metrov nižji od bližnjega Cogliansa. Steza je dobro vidna, občasno je potrebno malo poplezati, zadnji žleb pa ni tako strm kot zgleda od daleč, je pa potrebna previdnost. Na vrhu srečala italijanskega alpinista in gorskega reševalca, ki je sam preplezal smer Grohmann, ki se nahaja na severni strani nad ledenikom Eiskar, pa tudi prijazen in razgledan par iz Jesenic. Ta dva vrhova sta pogosto v megli in tudi tokrat je bilo tako,čeprav to ni bila stalnica. Vredno vrnitve!nasmeh
Proti vrhu Crete di Collina1
Pogled na ledenik 2
Pri prvem križu3
Proti Creti di Cjanevate4
Na poti5
Še po tem žlebu bo treba pa ...............6
sva pri drugem križu7
Potrebna previdnost pri sestopu8
Poleg skal je tudi veliko raznovrstnih rožic......... 9
(+2)všeč
pikpok25. 10. 2015 09:34:27
Vceraj (24/10) namenjeni na chianevate. Pot do creta di collina ne predstavlja posebnih tezav (razen par metrov pred krizem kjer je treba bit zelo pozorni na 2metra ojsterega grebena s prepadom na obeh straneh), grebenska pot do chianevate pa po mojem menju zaradi snega ni prehodna, al vsaj za moje tehnicne sposobnosti ni bila, tako da nas bo ta vrh pocakal do naslednje sezone.
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
(+1)všeč
bagi7. 09. 2017 14:57:44
Iz Crete di Collinette (2238 m) se da brez posebnih težav nadaljevati na sosednja dva višja vrhova v grebenu … Creto di Collina (2689 m) in še naprej na Creto della Chianevate (2769 m). Smer je delno označena z markacijami, delno s pikami, občasno poplezavanje doseže slabo dvojko. Celotno prečenje je na nekaterih delih izpostavljeno.

Nadaljevanje proti Creti di Collina :

Mi smo na Collineto prišli po ferati in se z vrha spustiili do sedla Cresta Verde. Pot proti Collini poteka točno po vrhu sedla in je nanj potrebno zaviti takoj, ko je to mogoče. Ob vznožju Colline se sprehod preneha. Ozka, s pikami označena potka dolgo časa poteka po izpostavljenem pobočju in občasno zahteva nekaj poplezavanja. Višje se strmina položi in take izpostavljenosti ni več. Vršni del je razgiban in dodtopen brez težav.

Nadaljevanje proti Creti della Chianevate :

To je bilo največje presenečenje in najlepši del dneva nasmeh. Stara vojaška pot, speljana v divjem okolju. Tako divjem, da včasih sploh ne veš kje je nadaljevanje poti. A vendar te slikovito dostavi na ponosno goro, drugo največjo v Karnijskem pogorju. Do te poti prideš, ko prečiš vrh Creta di Colline in po slabih 10 minutah spusta zagledaš markacije, ki vodijo v desno po izklesani polički. Dostop na Creto della Chianevate in povratek potekata po isti poti. Nikjer ni zavarovana, a tudi nikjer prav posebej izpostavljena.

Za vzpon, celotno grenbensko prečenje in sestop smo potrebovali okoli 11 ur in naredili okoli 2200 višincev. Smer je dobro označena, razen pri odcepu na sedlo Cresta Verde. Vse skupaj ni ravno za vsakogar, a kdor prehodi ferato tudi v nadaljevanju ne bo imel težav nasmeh.

Še link na celotno pot ... https://photos.google.com/share/AF1QipMyEEDt0gs7pvwPaVQn7hShiGHJJ2Kcu8Bd3gTQwma38qacTzevdQnUhUYEUKvGGQ?key=eTk2RWJEZVBHNVI0OEZSdXhpb3YxdE9oUVFNRkZB ...


Sedlo Cresta Verde. Kar takoj se je potrebno povzpeti na travnato sleme, drugače te uhojena pot zapelje v dolino1
Na slemenu so ostanki vojaške opazovalnice in to naj bo oporna točka za nadaljevanje prečenja2
Tam iz sedla vodi pot v strmo pobočje3
Tja gor bo treba. V resnici ni tako grozno kot izgleda na fotki :)4
Tole je kar realna fotka strmine in izpostavljenosti, ki jo je treba predelati5
Creta Collinetta s svojimi 2238 m z vzponom postaja pravi palček v primerjavi s Collino6
Končno prilezemo do grebena7
Ostanki ledenika Eisklar8
Tole bo vrh9
Da se ve, kam smo prilezli :)10
Creta di Collina11
Nadaljujemo proti svojemu naslednjemu cilju ... Creta della Chianevate12
Do nje vodi markirana stara vojaška pot13
Ostanki varoval iz nekih drugih časov14
Mulatjeri se pozna stoletje od kar je bila izdelana, vendar je večinoma lahko sledljiva15
Odpirajo se prehodi za prehodi. Pot je razgibana, za vsakim ovinkom je kaj novega16
Prehodi so izjemno domiselni, tudi ko se vprašaš kje bo šlo naprej17
Naravno okno, spodaj seveda ostanki vojaške opazovalnice18
Okolje je divje in kar ne moreš verjeti kje vse so gradili poti19
Sem ter tja se je potrebno malo potegniti, a nič resnega20
Proti vrhu21
Spet eno od mest, ko se vprašaš kje bo šlo naprej ....22
Tik pred vršno gmoto se spustiš v grapo, nato po žlebu proti vrhu23
Sem ter tja pri vzponu pomagajo izklesane stopnice24
Tik pod vrhom25
Creta della Chianevate26
Naša ekipa, edini vpisani zastopniki Slovenije v parih letih. Čeprav sta pot in vrh čudovita, nimata veliko obiska27
Povratek poteka po isti poti28
Del poti, ki ga nekateri viri opisujejo kot ozek, izpostavljen greben. Daleč od tega :)29
Ko srečamo kaverne in vsekane police, se za robom pot cepi. Spodnja vodi nazaj v dolino30
Sestop proti dolini31
Ker smo prespali v koči Marinelli, smo malo nižje ubrali slikovito desno pot. Do Plockenpass-a bi rabili ravno toliko časa kot do koče32
Tudi ta pot je bila vojaška mulatjera33
Tam gor smo bili, v ozadju se že kuha nevihta34
Karnija je geološka prelomnica in zato je poleg belega apnenca tu še ogromno zelenih hribčkov iz starejših kamnin35
Koča Marinelli tik pred dežjem36
Desna stran zemljevida Crete prvega dne, leva stran Hohe Warte po Weg der 26 drugega dne37
(+7)všeč
Rok10. 07. 2018 19:04:27
Danes sem šel preko sedla Cresta Verde na Creta di Collina (Kollinkofel) in naprej na Creta della Chianevate (Kellerspitzen). Pot na Creta di Collina je takšna kot so že napisali predhodniki, na Creta della Chianevate so pa napeljali jeklenice. Kolikor je bilo videti še niso čisto zaključili z deli. Na razpotju malo pod vrhom Creta di Collina je tudi manjši bivak.
Jutro.1
Creta di Collina.2
Zahtevnejše prečenje.3
Creta di Collina.4
Creta di Collina.5
Nove jeklenice.6
Pot na Creta della Chianevate.7
Pot na Creta della Chianevate.8
Bivak.9
Creta della Chianevate.10
(+3)všeč
LEA ŠTUMBERGER15. 07. 2019 20:24:59
Na Creta di Collina v nedeljo, 14.7.



OPIS TURE PA TUKAJ nasmeh
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
(+3)všeč
palček plezalček9. 08. 2020 22:03:33
Karnijske crete: Collinetta (Frischenkofel), Collina (Kollinkofel), Chianevate (Kellerspitzen) in ena, ki to ni, creta namreč: Krone (Östliche Kellerspitze).
S prelaza Monte Croce Carnico sem jo ubrala po poti, ki vodi skozi 185 m dolg rov (bilo je mokro in spolzko, predvsem v spodnjem delu). Luč dneva sem znova ugledala 100 m višje. Nadaljevala sem malo po poti, nato po svoje med balvani, kjer sem naletela celo na eno rdečo piko, ki je ždela na skali pozabljena od sveta. Nato sem se povzpela po zavarovani poti Senza Confini. Tako lepe 'plate' (predvsem tisti odseki D), da me je kar bolelo, ker jih niso pustili neojekleničene, saj bi bila krasna smer. Na vrhu Collinete je bilo že kar toplo, a je v nadaljevanju proti Cresta Verde začelo prijetno pihljati. Vzpon na Collino je popestril svizec, ki se je urno smukal med skalami. Z vrha Colline se je zdela 2226 m visoka Collinetta kot palček. Sestopila sem proti JZ, kjer sem na primernem mestu - v smeri sestopa je nad njim možic - zavila mimo bivaka proti Chianevate. Že nekaj metrov pred bivakom sem doživela hladen tuš, saj sem na steni zagledala tablo, ki opozarja, da gre za ferato, na kateri je obvezna uporaba kompleta za samovarovanje. Trnuljčica, ki je ne obišče prav veliko ljudi, še ni ojekleničena in zato naj feratiranja željne ne zavede tabla. CAI je sicer že namestil kline in na nekaterih odsekih napeljal jeklenico, a preden bo gora popolnoma izgubila čar težje pristopne lepotice, bodo morali dokončati še precej odsekov. Če jo želite ujeti v približni podobi, ki jo je zapustila 1. svetovna vojna, se bo treba podvizati. Ko sem se vračala z njenega zahodnega in tudi najvišjega vrha (za katerega je Paul Grohmann v 60-ih letih 19. stol. trdil, da je najvišji v Karnijcih, medtem, ko sta Giovanni Marinelli in Arturo Ferrucci dajala prednost Cogliansu), sem zlezla še na dva vzhodnejša vrhova v njenem grebenu. Enemu nisem našla imena, drugi je Krone. Sestopila sem po razgibani poti 171 in do izhodišča nadaljevala po 146.
Krasni in malo obiskani hribi.
Vedno se vrti1
V rovu2
Pokuk na plano3
Proti vstopu v ferato4
Platke za :)5
Dobra skala, lep svet6
Konec jeklenic - pas v nahrbtnik, palice v roke7
8
Mehki vrhovi od Crostisa do Crasuline9
Creta di Collinetta10
Cresta Verde in Creta di Collina11
Proti Collini12
Pogled nazaj na manjšo sestro13
Še malo navzgor14
Pogled na sever, kjer ledenik še vztraja15
Severna stran Colline16
Na vrhu17
Pod možicem desno18
Daleč proti zahodu bo treba19
Del pristopa na Chianevate20
Le čemu je tega treba? :(21
Stopnice v nebo22
Vrhovi v grebenu vse do zadnjega, najvišjega23
Vallone della Chianevate, ki jo zaključuje Cima di Mezzo24
Tudi ta hrib nosi svoj križ25
Sestop...26
...in nadaljevanje proti prelazu27
(+4)všeč
funnyboy8. 09. 2023 20:37:37
(+1)všeč
     
Copyright © 2006-2024 Hribi.net, Terms of use, Cookies