Cima Pisciadu

Točno pred mesecem sva obiskala vrhove nad Cortino,tokrat se odločiva za Canezei,ki naju je z okolico še bolj navdušil.Konec avgusta nisem pričakoval gužve,pa sem se zmotil.Ob 9h se znajdeva pod Ferrato Tridentino,v steni pa že taka gužva,da mi ni bilo nič jasno.Kar nekaj otrok in pa starejših brez izkušenj so delali take zastoje,da ni bilo nekega užitka v skali.Ferrata nič posebnega,šele v stolpu Exnerja,kjer hvala bogu ni bilo otrok,za stopnjo težje.Pri koči veliko obiskovalcev,tudi vrh Pisciadu kar dobro obiskan.Kaj reči;ni za ljubitelje miru in samote,razgledi pa res fantastični..

V ponedeljek sem se odpravil v to znano in zelo priljubljeno ferato. Ker imamo prenočišče dokaj blizu in ker je pot znana po gneči, sem na izhodišču ob za nas prijetnih, za Italjane absolutno prezgodnjih 6.30. Celo pot do koče Cavazza nisem ne srečal ne slišal žive duše. O sami ferati je napisanega dovolj, pot je lepo razgledna, prijetno izpostavljena in ravno prav zahtevna, da se ni potrebno pretirano vleči po zajli, ampak se da lepo poplezati. Seveda je bila slika ob povratku po poti 666 popolnoma drugačna, kot običajno v Dolomitih, po poti vse sorte padalcev. Da ne omenjam, kako se vedno znova ne morem načuditi gneči na parkirišču malo pred poldnevom in ljudem, ki se ravno počasi odpravljajo na pot.

Prečudovita ferata, ki nudi izjemne razglede daleč na okoli, viseši most na nekaj sto metrih višine pa je prava atrakcija.

V članku pa še nekaj zanimivosti plezanje te klasike med dolomitskimi feratami
https://tadejatravels.com/clanek/plezanje/plezanje-ene-najbolj-znanih-dolomitskih-ferat-brigate-tridentine/