Hribi.net
Hribi.net
Login
Login
User name:
Password:
Login
Not registered yet? Register now.
Forgot your password?
    
Forums / Italija / Dolomites / Croda dei Baranci

Croda dei Baranci

Print
mirank19. 06. 2017 13:42:11
Začeli smo v Val campo di dentro (označen odcep v levo kmalu za Sextnom) in prej kot v pol urce gremo mimo rifugio Dreischusterspitze po pravi magistralni stezi. Mimo dveh odcepov (prvi desno in kmalu nato še drugi levo) se pri velikem balvanu senca macesnov konča. Tu se odcepi v desno spočetka malo slabše vidna steza št9 in ta je naša do sedla Forcella del lago. Do sedla vodi iz zah smeri steza tudi iz doline val Landro, od koder je približno enako. Tu se desno odcepi markirana steza, ki je na par mestih zavarovana z verigami in kmalu zatem že stopamo po položnih vršnih pobočjih Cime piate alte (2905m), ki je že sama po sebi hvaležen cilj, saj je samo 15m nižja od glavnega vrha. Kratek in kar močno izpostavljen dostop do gl vrha ni prav za vsakogar. Sestop je pol ekipe opravil do jutranjega izhodišča, del pa v Val Landro v smeri Toblacha. Krasna tura, relativno nezahtevna še posebej orientacijsko. Razen flike snega na sedlu, popolnoma kopno in videlo se je samo malo več beline na Poperi in sev pobočjih Cristala, Antelaa in seveda v Avstriji. Večino vzpona so Sextenski vršaci kot na razstavi a s popolnoma druge perspektive
Croda dei Baranci 1
(+2)všeč
bagi16. 10. 2023 11:03:50
Letošnja jesen je radodarna z vremenom in zato sva se spet podala v Sextence. Blizu so in za naju eno od najlepših gorstev v Dolomitih. S prstom po zemljevidu sva iskala še neobiskane cilje in kot prvi je prišel na vrsto Birkenkofel, z drugim imenom tudi Croda dei Baranci.

Nanj sva se povzpela iz doline Campo di Dentro, ki ima svoje posebnosti glede prometne ureditve. Od začetka Julija do konca Septembra je prepovedan promet za vsa vozila, vključno za kolesarje in sicer med 9. in 18. uro. Prepoved velja v obe smeri. Na začetku doline so avtomatske zapornice, na zadnjem parkirišču Antoniusstein pa je postavljen semafor. V času prepovedi po dolini vozi avtobus, ki ima redno linijo na pol ure.

Od parkirišča sva se odpravila v smeri koče Rif. Tre Scarperi po poti 105. Ta je na več mestih zasuta s kamenjem, zato sva se pri povratku držala kar dostavne ceste. Pri koči sva nato zavila na pot 8, kjer se je še enkrat pokazala uničujoča moč narave. Letos sva žal videla številne kraje, kjer se je okolje nepovratno spremenilo. Po nekaj dolinske hoje sva v naslednjem križišču obrnila desno na 9-ko in v še naslednjem na njej tudi ostala. Pot se v nadaljevanju zlagoma dviguje po široki dolini, razgledi pa so vse večji. Tako gre vse do sedla Forcella del Lago, kjer sva se dokončno odcepila proti Birkenkoflu.

Nadaljevanje je v začetnem delu mešanica prehodov čez skale, nato pa dolgega, a povsem enostavnega prečenja pobočja proti končnem cilju. A ravno v tem grmu tiči zajec, kje točno pa je končni cilj velik nasmeh. Po dolgem času grebenčkanja najprej pade v oči ogromna 3G konstrukcija na vršnem delu. Jupi, je to že vrh? Tudi, ampak ta se imenuje Cima Piatta Alta, prava zadeva pa se pokaže šele zadaj. Birkenkofel, trdnjava navpičnih sten je tik pred nama, skrival se je vse do zadnjega. Prvi pogledi ne kažejo najbolje, slaba potka v začetku je precej izpostavljena, nadaljevanja se ne vidi. Le križ na vrhu najvišjega stebra izzivalno kliče k sebi. In sva šla ...

Prehod se je odpiral za prehodom, stolp za stolpom. Varovani so le najbolj izpostavljeni deli, ostalo niso. Ni za vsakogar, sploh ne. Počasi se prerineva pod vršni del, kjer je treba premagati pokončno steno. Tu ni jeklenice, je pa najbolj nenavadna vrv, kar sem jih kdaj videl velik nasmeh. In ravno ta vrv je odličen pripomoček za zadnji vzpon. Z njeno pomočjo sva bila brez težav tik-tak na vrhu. Še obvezno fotkanje in sledil je povratek na Cimo Piatta Alta v obratnem vrstnem redu. Na prostornem vrhu sva naredila premor in se pustila razvajati dobrotam iz nahrbtnika in toplem oktobrskem soncu nasmeh. Čakal naju je še sestop v dolino, ki je potekal po istih poteh. Kakšne uporabne krožne variante tukaj ni.

Koordinate zgornjega parkirišča ( Antoniusstein ): 46.6847853N, 12.3051439E
Parkirava na najvišjem parkirišču in se odpraviva proti koči Tre Scarperi 1
Parkirava na najvišjem parkirišču in se odpraviva proti koči Tre Scarperi 2
Malo je manjkalo, pa bi odneslo še prostor za počitek :)3
Koča Rif. Tre Scarperi, tukaj pa bolj slišijo na ime Dreischusterhütte4
Po dobrem kilometru dolinskega ogrevanja zavijeva desno na pot 95
V naslednjem križišču ostaneva na 9-ki in kmalu je pred nama lepa dolina6
Pot je odlična, strmine nikoli preveč7
Birkenkofel je daleč zadaj za sredinsko goro. Čez ta masiv poteka dostop8
Sedlo Forcella del Lago. Tukaj sva ravnokar zavila desno9
Tole pa je nadaljevanje poti ...10
Izpostavljeni prehodi so varovani z redko videno verigo11
Sledi nekaj prostega poplezavanja v višje nadstropje12
Zgoraj se stene prevesijo v položnejšo skrotje13
Nadaljevanje je enostavno grebensko prečenje14
Temu kar ni in ni konca. Prvič sva tukaj inne veva kaj lahko pričakujeva15
Končno zagledava tole nenavadno skulpturo. Očitno sva na vrhu :)16
Ups, napaka ... šele sedaj se pokaže najin pravi cilj17
Malce ocenjujeva zahtevnost, nato pa greva v akcijo18
Ravno sprehod ni, čeprav morda tako izgleda :)19
Hitro sva pred stolpi in pred najbolj zahtevnem delu dostopa20
Prikleneva se na verige in počasi obhodiva navpične stene21
Sva tik pred zadnjim izzivom. V pomoč nama je nenavadna, na debelo pletena vrv22
Lezeva na zadnji stolp. Vrv ima v tem delu na kratko postavljene vozle23
Midva na Birkenkoflu. Nisva pričakovala tako lepega zaključka :)24
Pogled na vrv, ki nama bo pomagala tudi pri spustu25
Tu gre samo rikverc :)26
Se že spuščava v dolino. Srečava tudi nekaj gornikov27
V osrčju Sextencev28
Sledi še spust čez zahtevno steno ...29
In že sva pri verigah. Teh je bilo včasih veliko tudi v naši bližnji okolici, sedaj jih ni več30
Pogled navzdol na sestopno pot, po kateri se bova vračala31
Že sva na sedlu Forcella del Lago. Do sem se lahko pride tudi iz nasprotne smeri, iz doline Val di Landro32
V to smer greva ...33
Macesni že rumenijo, temperature pa niso ravno primerne za mesec Oktober34
Cela dolina je na debelo zasuta. Neverjetno ...35
Koča je odprta, zato narediva postanek. Postrežba je hitra, cene normalne36
Nazaj se vračava po cesti, saj je vzporedna pot 105 na več mestih zasuta37
GPS sled prehojene poti. Naneslo je 17 km in 1400 višincev38
(+7)všeč
     
Copyright © 2006-2024 Hribi.net, Terms of use, Cookies