Žrd (2324m)

Ali kdo ve,če gondola z sedla Nevea do koče Gilberti še vozi?

Morda ti kaj pomaga ta povezava http://www.sellanevea.net/

Nekaj fotk z včerajšnjega potepanja po tem koncu. Vreme je bilo enkratno, sonce je sijalo kot za stavo, obiskovalcev pa ogromno. Presenetilo me je, da se je toliko Slovencev odločilo za ta cilj.
V koči Gilberti pa neverjetna gneča in draga pijača...

Prav zares ne vem, koliko je v bližnjem visokogorju tako lahkih in hkrati tako fenomenalno razglednih poti kot je pot od Gilbertija na Žrd – idealno za zopet en lep družinski izlet. Po začetnem kratkem vzponu na sedlo Bela peč sledi pravzaprav sprehod do bivaka Elio Marussich na sedlu Peravo in še naprej do Škrbine v Senožečah. Od tu se začne strmejši vzpon proti vrhu in samo zadnji vršni del grebena je nekoliko zahtevnejši, ker je precej »nazobčan« in je treba malo paziti kam stopiš…Škoda za nekaj današnje visoke oblačnosti, ampak če bi bila »šajba«, bi bilo pa tole z razgledi že prav kičasto . Bilo je pa danes pravzaprav zelo samotno, ena skupinica pred nami je zavila proti Visokemu Kaninu, še kozorogi so se nekam poskrili, na vrhu smo bili sami, na povratku pa je bil bivak že »okupiran« s skupino italijanov, ki so očitno prišli prenočit…Sem gor se gotovo še vrnemo…
Aja, razmere: v dveh grapah še snežišče, prečenje brez težav, vendar vseeno previdno…

Juhuuu, končno prišel na vrsto ta, ki je mikal...včasih se splača na kaj počakati. Čez Učjo in Krnico se zapeljeva v Rezijo, do Solbice, kjer ima tudi cesta svoj konec. Že začetek preseneti, saj se pot 634 začne spuščati, tako, da je bilo ogrevanje bolj hladno kot ponavadi. Od struge pa strm vzpon čez gozd, mimo planine na Kolku in že sva bila na planini na Ravne, do koder pripelje tudi gozdna cesta. Pot se nadaljuje v gozd in kaj kmalu sva na travnatih pobočjih, kjer je sledilo dolgo prečenje do razpotja, desna pot 642a je zaprta zaradi podora in pelje-je peljala na planino Kanin in Kot, midva pa sva nadaljevala po 634 v družbi mogočnih sten Vrha Krnice in Kanina. Kmalu doseževa preval Peravo in pokukava v bivak Marussich ter pod vrhom Grubje nadaljujeva do Škrbine v Senožečah, nato po dooolgem gor-dol grebenu stojiva na vrh Žrdi...hja, ko sem že mislila, da sem na vrhu, se je le-ta pokazal tam nekje daleč zadaj, itaq, saj vrh je vedno zadnji, hehe. Razgledi fenomenalni, sploh ne veš, kam bi gledal, kaj bi slikal, hja noro, ampak sledil je še sestop, ki pa je postregel s krožno turco v pravem pomenu besede. Z vrha kar po desni strani, so sicer markacije "ta visoke rezijanske" poti in "razmetani" možicelni, a je šlo vseeno bolj po svoje, kar ni problem, saj se vidi pot 632, na katero sva se priključila in preči vse do sedla Buia in naj bi bila tudi zaprta zaradi podora, a je oznaka samo na strani sedla in pot je prehodna. Par metrov nižje na lepi razgledni točki stoji zelo veliko zavetišče Igor Crasso. Od tu sva kmalu spet na razpotju in slediva poti 643, ki naju pripelje nazaj do Solbice.
Pot zelo lepa, razgledna, razgibana, saj tudi pri vzponu ne manjka sestopov in obratnozavijanjezocmi:, greben Žrdi je na enem delu kar razmetan s skalami, je pa grebenska pot super in je na stran Tamaroza kar prepadna in se vidi čisto drug »obraz« Žrdi. Drugače tura ni tehnično zahtevna, je pa "zahtevna" v sami dolžini in višinski razliki in je ne bi priporočala v poletju...

Čestitam @rozka ,bi le še pripisal,da si bila na Žrdi.
Lep pozdrav!

ola,
hvala
in
sem že popravila
lep večer

Moram pa seveda zadnjo sliko pohvaliti,ki je zame ena lepših,ki sem jih videl te dni.Super!!!

ja res je...v živo pa kar obsediš sredi tega travnika

Če žičnica ne obratuje, se pot pač podaljša. Kljub ugodnemu vremenu na celotni poti nisem srečal nikogar.

https://plus.google.com/photos/113334581701584163856/albums/5799206984759952449

Včeraj je pričela z obratovanjem gondolska žičnica Na Žlebeh (obratuje do 20. septembra, pričetek ob 8.30, zadnja v dolino ob 17.30, povratna 10 €, med 13 in 14 ne vozi)).

Od koče Gilberti do bivaka Marušič nobenih posebnosti, prav tako ne v nadaljevanju na vrh.

Sestopila sva po južnih pobočjih do mulatjere, česar pa ravno ne priporočam, zaradi visokih trav in malo ali skoraj nič uhojene poti. Sledil je povratek do koče oz. žičnice.

Včeraj smo se odločili za obisk Žrda.
Naša navada je štartati zelo zgodaj, zato na Selli Nevei nismo čakali na žičnico, temveč se peš povzpeli do koče Gilberti.
Pitje kapučina na naših turah ni v navadi, toktrat pa smo si ga z veseljem privoščili.
Nadaljevanje na sedlo Bela peč in naprej proti bivaku Marussich. Ves čas smo bili presenečeni nad prostranostjo Kaninskega gorovja.
S prevala - Peravo, kjer stoji bivak Marussich smo zapustili pot in zavili na vrh Grubje. Pristop je povsem enostaven, spust naprej na sedlo Škrbina v Senožečah pod Žrdom pa tudi.
Proti Žrdu vodi že kar dobro uhojena potka. Ko pridemo na vrh pa vidimo, da na vrhu pravzaprav še nismo in da nas do tja vodi še kar neklaj grebena, ki sicer ni zahteven, je pa korak precej počasnejši, zaradi zelo razbrzdanega terena.
Pogled na Rezijo, Muzce, Karnijce in skupino Montaže in Viša ni treba opisovati. Res si, kot bi bil na pomolu med vsem tem.
Vrnitev do bivaka Marussich, potem pa spust proti planini Gorjuda.
Še "najtežji" del nas je potem čakal pri spustu s planine po poti 645a, ki je označena z večjo težavnostjo. Pot postane res strma, je pa lepo speljana in neverjetno dobro opremljena z zajlami, celo ograjami, lestvami in stopnicami. Pravzaprav moramo pohvaliti vse poti, ki smo jih na turi prehodili: kjerkoli je trava je le ta posečena, dovolj je oznak, opozoril, varoval in vsega kar sodi zraven.
Na Selli Nevei je bila res velika gužva, zato smo si zasluženo pivo privoščili par km proč v miru.
V nam sicer odročno Kaninsko gorovje se bomo vsekakor še vrnili

Slike:

http://www.petersfoto.si

http://www.petersfoto.si/thumbnails.php?album=datebrowse&date=2015-08-10

peter2 - koliko časa ste rabili za vzpon (seveda če niste hiteli). Ali je pot od bivaka Marussich markirana in ali se mogoče v spodnjem delu priključi poti Sella Nevea - Gilberti?

Sem se jaz ta vikend tudi potikal po tistih krajih, sicer ne čisto na vrhu, ampak na eno vprašanje pa lahko odgovorim. Pot na Žrd je markirana - s trikotniki Visoke rezijanske poti. Vprašanja o poti Sella Nevea-Gilberti ne razumem čisto. Pot na Žrd od Marussicha preči do sedla Terrarossa, tam pa gredo običajne markacije prečno navzdol proti bivaku Crasso, trikotniki pa po grebenu navzgor proti Žrdi. Mislim, da priključkov drugih poti v tem delu ni.

peter2 - ali je možno, da ste od bivaka sestopali po poti 645? Le ta naj bi se nad Sello Neveo priključila na pot, ki gre desno od smučišča proti Gilbertiju.

janez: pot nam je z vsemi postanki in fotografiranjem vzela 11 ur. Same hoje je mogoče okrog 9 ur, mi smo si vzeli čas.
Se pa opravičujem za napačno številko poti - z bivaka Marussich smo se spustili po poti 645 do planine Gorjuda, potem pa desno na Sella Nevea. Ta mislim da ima oznako 645a. Na našem zemljevidu Tabacco 019 teh poti še ni narisanih, bo potrebno nabaviti novejšo izdajo.
Vse poti so res vzorno označene.

Tukaj so opisi in številke poti na tem območju: http://www.sentiericai-fvg.it/settore_6.htm
Pregledni zemljevid: http://www.sentiericai-fvg.it/MAP_SETTORE_6.pdf

Včeraj tura od Rifugo Gilberti do Žrdi. Do Škrbine v Senožečah mulatjera, ki se kar vleče gori in doli, nato pa na greben do predvrha. Na njem vidiš, da je do glavnega vrha še daleč. Greben je močno razbit. Obiska je bilo včeraj povsod v Kaninskem pogorju veliko.
Opomba: Na prvi sliki je Vrh Krnice in ne Bela peč.

http://primozgraheljsblog.blogspot.si/2016/09/zrd-2324m-iz-doline-reklanice-392016.html

V soboto sva se s kolegico odpravili na Žrd. Že nekaj časa naju je mikal, no, pa je le prišel tudi ta čas. Prej sem si ogledala vse te zgodbe posameznikov na Forumu, predstavljala sem si, da bo lepo, v resnici pa je bilo še dosti lepše v živo. Pot lepa, zanimiva, tudi malce dolga, vroča in za konec prav pošteno "posladkana" z vzponom na predvrh Žrd in potem po razbitem kamnitem svetu z obledelimi markacijami na sam vrh - Žrd. Ni kaj, mislim, da se bom sem še vrnila, pa čeprav ne do samega vrha v obdobju, ko bo cvetje bujnejše, kajti letos se je kar vse prehitro posušilo.

Lep izlet Zlatica in veliko cvetja si še ujela za spomin.