Nočni začetek. V popolni temi parkiramo pri gornjem Belopeškem jezeru in z pripravo opreme kratimo spanec Krčanom v sosednjem avtu. Vklopimo lučke, pogledamo v smer našega cilja, se za trenutek poglobimo v svoje misli in odšvedramo na današnjo pot.
Vevnica , Strug, Ponce…..večletne želje mojih prijateljev, obetavna vremenska napoved in notranji klic so me ponovno zvabile v objem teh gora. Odločitev je bila lahka. Nagradile so nas s čudovitim dnevom, potjo da je malo takih in zadovoljstvom, ki ga ni lahko opisati
In pot, kakšna je ? Za gornike s trezno glavo in dovolj spoštovanja ne bo problemov. Boj se samo mokrote, megle na grebenu in lastne neumnosti. Če boš upošteval vse to, boš nagrajen bolj kot pričakuješ. Ostalim bo ostal zgolj strah
Pristop po ferati Via de la Vita je klasika. Vstopni kamin prosto preplezaš po desni, saj je jeklenica tu zgolj za okras. Na verigo čez trebušasto steno se ne zanašaj preveč. Če so pred tabo plezalci, se pazi kamenja. Ko prilezeš čez prelom, pojdi levo in sledi klinom preko plošč. Lojtra se skriva za njimi. Nad njo kmalu zagledaš tablo za Vevnico.
Vevnica,Strug, Ponce. Do Vevnice je lahko. Sledi rdečim pikam in se pazi jeklenice, ki je varovana z pomožno vrvico. Kmalu boš na vrhu. Lahko si ponosen, saj sem ne prileze vsak.
Nadaljevanje je težje. Spust v škrbino proti Strugu je zavarovan. Nekaj klinov je izpuljenih, vendar gre. Od škrbine naprej te varujejo samo tvoje izkušnje. Na ostanke davnih časov se ne zanašaj. Ko boš videl kako so pritrjene nekatere jeklenice, boš vedel o čem pišem. Dolga pot je še pred tabo. Prehodil boš številna izpostavljena mesta z globokimi pogledi, kjer ti zdrs zagotovi enosmerno vozovnico. Sledi obledelim pikam in črtam. Če jih zmanjka, si zašel. Vrni se nazaj, dokler jih ne ugledaš. Pot se težavam vedno umika na italijansko stran.
Kmalu pride Strug. Za najbolj osamljeno goro na tej poti si le vzemi trenutek.
Nadaljuj levo tik pred Strugom. Pot ne popušča, edino Ponce so vse bližje. Pa nisi še tam. Še dolgo boš hodil preden boš prišel na Zadnjo Ponco, kjer boš spet presenečen. Spustiti se moraš v Rdečo škrbino, razdrto grapo s potrganimi jeklenicami, s travo in zemljo med skalami. Vem, da utrujenost že dela svoje, vendar si tu ne smeš privoščiti napake. Še zadnji vzpon in končno Srednja Ponca, kjer je konec popotovanja po neznanem. Tu si lahko oddahneš, saj so največje težave za tabo. Nadaljuj na Visoko Ponco z obnovljeno ferato za sestop ali pa sestopiš proti koči Zacchi, kjer te že čakata hladno pivo in prijazno osebje
Izbira je tvoja.
Za pokušimo še nekaj slik s tega popotovanja. Ostalo sledi na *Opisih gora*
LP Bagi