Prečenje Via de la Vita - Vevnica - Strug - Ponce

cestitke, moj svet, upam da se letos ga obiscem vnovicno

Samo Marija se nam je pokazala na Vevnici pa 2 italjana pol ure pred kočo. Gužve ni bilo.

Vevnica: a lahko prosim še kako dodatno informacijo glede težavnosti prehoda s snežišča v steno? Je za prečenje snežišča potrebna polna zimska oprema?

Za prehod iz snežišča je potrebna popolna zimska oprema ,ter še kakšen meter štrika.

ima kdo kaksno sliko levo od te grape, z drugo besedo pot alp.strugove( direktna na strug). pomojm mora bit ogromno snega spodaj pred steno.

hvala
lp

Mi smo bili tisti na sliki 7. Priporočljivo 10-12m vrvi, da se lahko varno spustiš do začetka ferate. Tudi kakšne dereze pridejo prav za prečenje trdega snežiča, ki bo sigurno dočakal prihod naslednjega snega...

koliko je snega med vrhom vevnice in bivakom?
hvala

To so tiste flike snega na sliki 10.

@ monika69, pa ste šli potem proti Mangrtu?

Vceraj sva s kolegom opravila precenje Vevnica-Strug-Sr.Ponca. zjutraj je se dezevalo, zato sva res pocasi rinila proti vstopu v ferato Via della Vita. Poleg dezja in nemogoce vlage, je svoje plane imela tudi megla, ki se ni hotela razredciti do vrha ferate. Krajna zev se je dovolj povecala, da je nekaj metrov nizje iz zevi pokukala skala in snezisce tam polozila. Sicer je zob proti steni se vedno visok vsaj 10 m, a ga lahko obides spodaj in pod njim splezas do vstopnega kamina. Vsaj ena bajla je 100% potrebna, se bolje dve. Dereze niso nujne. Kamin je bil vceraj popolnoma moker, zato sem ga splezal brez nahrbtnika (in ga privezanega potegnil za sabo).. ferata je potem do plat pod viseco lojtrco prehodna brez tezav, plate pa so cca 30 m brez jeklenic.. s pametnimi prehodi cik-cak se da priti do lestve brez resnejsega plezanja (vceraj je bilo to nujno, ker je od dezja vse teklo).. pri kriziscu za bivak Tarvisio se je megla razkadila in potem sva imela celo nekaj sonca po grebenu.. spust z Vevnice (tam sva srecala tri gornike, ki so greben ze opravili v obratni smeri) je BP, ceprav so na vecih mestih varovala spet na novo potrgana ( a na najtezjih mestih so ostala cela). Greben je poslastica v vseh pogledih. Orientacija ni posebej komplicirana, vcasih sem obupal nad iskanjem rdecih pik, pa se je vedno znova izkazalo, da so prehodi dovolj logicni, tudi pri polickah, s katerimi se izognes razlicnim grebenskim stolpom... vrvi nisva potrebovala, sta pa bili dve mesti, kjer sva razmisljala, da bi sla tudi vrv v promet.. vse skupaj je trajalo skoraj 15h, od tega nekaj za skoraj 150 posnetkov in nekaj filmckov vragolij na ostrih grebenih. vsem gornikom zelim obilo uzitkov.. lp

Čestitke obema . Malce smole sta sicer imela z meglo, ampak verjamem da sta tudi brez globokih pogledov uživala

Začela sva v Planici ,nadaljevala na Srednjo Ponco, Strug, Vevnico, V Koncu špico, Kotovo Špico. Sestop na Kotovo sedlo in v dolino. Okrog prečenja Ponce-Vevnica je bilo v glavnem že vse povedano, zato bom nekaj napisal še o Kotovi špici. Opis si lahko preberemo v Habjanovem vodniku brezpotja. Z vrha Vevnice je V koncu špica videti nepristopna, šele ko pridemo do melišča pod njo vidimo ,da le ni tako pokonci. Povzpnemo se po gruščnati gredini nato pa po prehodih na vrh. Do vrha Kotove Špice je orientacija precej zapletena zato glej vodnik. Najhitrejši sestop na Kotovo sedlo je s spustom po vrvi do gredine, preko plošč, skrotja in po polici na melišče. Sidrišča za spust po vrvi so urejena. Od glavnega vrha v smeri proti Kotovem sedlu je predvrh. Pred njim je sedelce, desno pa možic. Od možica se spustimo prečno desno (20 m-slabo uhojeno) ) v smeri večjega balvana, kjer je prvo sidrišče. Sidrišče vidimo šele ko smo nekaj metrov pred njim. Lahko se spustimo po pobočju še 20m (možic) do drugega sidrišča. Po vrvi se spuščamo na Koritniško stran. Tretji spust je preko stene. Zadnji del od Vevnice do Kotovega sedla je orientacijsko in tehnično najbolj zahteven. Celotno prečenje je precej naporno in dolgo. Treba je računat vsaj 12 ur. Kolega je v začetku skočil še na Visoko Ponco, skupno je napravil 2.400 m višinske razlike po poti.

Zanimiva in pestra tura...sploh na grebenu zaradi potrganih jeklenic. Kar se mene tiče, naj kar tako ostane.

Nedelja 23. avgust. S tremi soplezalci začnemo pri Belopeških jezerih še v temi proti Via della vita in naprej po grebenih vse do Visoke Ponce in po ferati nazaj.
Sama ferata brez posebnosti-razen nekaj izpuljenih klinov a na ključnih mesti je vse ok. Na vrhu gremo do bivaka kjer je prva pavza in priprava na dolgi pohod. Vse poteka gladko, preseneti nas tudi nanovo napeljana jeklenica v škrbini Vevnice. Po prečenju Struga, Zadnje in Srednje Ponce turo zaključimo še z zadnjo ferato Visoke Ponce.

A tisto opozorilo o zaprtju je še?

@LG: Ja, je! Videl ko sem se nazaj grede z Mangarta vračal iz bivaka Nogara preko Alpe Vecchia, da sem naredil en krog spodaj in nisem šel takoj dol do jezer! Nisem pa ga opazil na začetku pri Belopeških jezerih.

Mimogrede: na poti od križišča poti za Nogaro do Alpe Vecchia je plaz odnesel del poti a možici lepo kažejo pot.

Avgust 2016 ... znameniti vstopni kamin v Via de la Vito je dobil jeklenico in skobe na desni steni, tam, kjer se je včasih prosto splezalo nadstropje više . Prehod je sedaj veliko lažji kot nekoč in omogoča tudi povratek brez uporabe štrika. Snega na poti vse do vstopa v ferato že dolgo ni več .

Višje pod previsom so trebušasto steno z jeklenicami opremili že pred leti. Da pa ne bo vse skupaj zvenelo preveč enostavno, naj povem da je ta ferata izpostavljena, poteka v divjem, prvinskem okolju in je na nekaterih delih podvržena padajočemu kamenju.

Od razcepa poti do Vevnice ni omembe vrednih težav. Drugače pa je z zavarovanim spustom iz Vevnice proti Strugu. Ta počasi, a vztrajno propada. Jeklenice so načete, nekje potrgane, marsikateri klin je izpuljen . Trenutno je prehod z veliko previdnosti možen brez kakšnih posebnih težav.

Nadaljevanje proti Poncam je seveda zgodba zase . Pot je težko opisati, bolje jo je doživeti. Smer označujejo obledele rdeče pike in možici, varovala so skrajno nezanesljiva, a na nekaterih najbolj izpostavljenih mestih še kako dobrodošla . Vsi težavni prehodi potekajo po italjanski strani, marsikateri brez vsake možnosti varovanja. Kakšen štrik v nahrbtniku zna komu prav priti. Pot se večinoma drži grebena, zahtevnost je nekje 2. stopnje, na nekaterih mestih z veliko zraka.

Pri spusti z Velike Ponce nič novega. Zgornji šodrovski del označujejo predvsem možici, markacij skoraj ni videti do vstopa v ferato. Ta je že nekaj let urejena, tako da na njej ni težav.

Prečenje grebena od Vevnice do Ponc je vsekakor izjemna pot, ki zahteva celega gornika z kilometražo. Manj izurjene je priporočljivo varovati z vrvjo. Nabere se tudi za 1970 m višincev. Vode na grebenu ni, ljudi tudi bolj malo. Tokrat sva bila na celotni poti sama .

A testiraš, če smo pozorni? Na 57 niso Mojstrovke.

Čestitke obema,lepa tura ki gorniku pusti pečat in željo po ponovitvi Upam da mi uspe kmalu

Čestitam za opravljeno lepo turo ( in sopotnico), ter za čas, da si lepe fotografije opremil s podnapisi. To jim da še vrednost.
Še veliko lepih jesenskih tur Vama želim!!

Lepooo...