Prevalski stog, Adam in Eva

Po podatkih, ki sem jih našla na hribi.net je Eva (2019 m) višja od Adama (2012 m). S prijateljem sva šla stavit, on trdi nasprotno (kajpada)! Pravi, da so na strani gore in ljudje pravi podatki, torej ravno obratni.
Zemljevid Triglav 1:25 000 ima oboje napisano kot eno, tako, da si s tem nimam kaj pomagat. Ve kdo, kje bi našla prave podatke, da stvar dokažem?

Nekaj povezav na seznam dvatisočakov. Povsod je Eva označena z 2019m.
http://www2.arnes.si/~mcelik2/gore/s_jul2000.html

http://sl.wikipedia.org/wiki/Seznam_slovenskih_dvatiso%C4%8Dakov

http://www2.arnes.si/~mcuder/2000_ttn.htm

Superca, hvala Tadej.

Poškodovan gleženj mi je prekrižal kar nekaj načrtov, obisk Fužinskih planin je bil tako pravi balzam za dušo, za nogo pa lahkotna uvertura. Pričakale so me še prav nič hrupne in najlepše ozaljšane z rožicami čudovitih barvnih odtenkov. En sam dan je za tovrsten obisk premalo, zato jim zopet namenim dva. Od vrhov tokrat obiščem Pršivec,Prevalski Stog, Evo in Adama. Na slednjih dveh sem bila prvič.

Trije Stogi, Adam in Eva so bili danes najini gostitelji. Začneva na planini Blato, ter se po lovski poti mimo lovske koče vzpenva na planino Krstenico. Nadaljujeva po travah naravnost nad njo, na vrh, kjer se usmeriva levo pod prvemu vrhu Krsteniškemu stogu. Kmalu se v desno odcepi sprva slabše vidna stezica (možic nekoliko s poti), ki nas pripelje po solidni potki skozi posekano rušje na vrh. Nadaljujeva naprej po deloma izpostavljenem grebenu in se spustiva do sedla med Krsteniškim in Jezerskim Stogom. Tam po dobro vidni potki navzgor, sprva med rušjem, nato pridemo pod steno, na razpotju zavijemo v levo. Pobočje je vedno bolj strmo, najprej travnato, pod vršnim delom pa pridemo v strm travnat žleb, kjer si je treba pomagati tudi z rokami. Po krakem vzponu sva na grebenu, kjer se usmeriva v desno in v nekaj minutah doseževa vrh. Spustiva se na drugo stran proti Jezerskemu prevalu, kjer nadaljujeva desno navzdol proti Velemu polju, a le nekaj minutk. Nato naju komaj vidna stezica povabi levo navzgor, pod pobočja Eve.No ja, vabi bolj malo, če ne bi vedela kam, bi bila kar v zadregi. Tu sledi kakšnih sto višinskih metrov zoprnih strmih trav, brezpotja, usmeriva se v značilno rdečo gruščnato grapo, kjer je sicer pot, a je treba biti kar zbran. Potka naju izvrže na grebenu, od tu pa je le še nekaj korakov do vrha Prevalskega Stoga. Do izstopa iz grape se potem tudi vrneva, obiščeva še Adama in Evo, potem pa se usmeriva proti zahodu in se spustiva v dolino med Ogradi in Stogi. Po dobro shojeni stezici prideva do planine Jezerce in nato nazaj na Krstenico. Celotna pot je neoznačena, večinoma sicer dobro sledljiva, če seveda najdeš prave prehode in se odločiš za pravo potko, delček je brazpotje, tisti skozi rdečo grapo tudi zelo zahteven. Pet vhov sva obiskala danes, od tega so štirje višji od 2000m, vreme je bilo za ta letni čas idealno, snega na poti ni. Ljudi tudi praktično ne. Priporčam, da obiščee te lepe predele bohinjsih gora. Res je treba malce poiskati, a ni pretežko in res je lepo, lepo.

Po slikah sodeč je res lepo .tudi nama bolj neznani konci,ki jih bo treba obiskati

Vajin "izlet" je čudovito predstavljen - zanima pot, slike "na mestu" ter jasno in prijetno besedilo. Tam okoli sem že malo hodila, ampak tako mi je všeč ta vajina trasa, da jo bom enkrat v prihodnje poskusila prehodit. Hvala za ta opis

Res se splača, z malo truda lahko sledljive potke. Zagotovo ne bo gneče, pa še kakšen dodaten vrh si človek za naslednjič ogleda. Oko se kar ne zna ustavit na najlepšem, ker so vsi taki.

Ja, včeraj je bilo res lepo tam okoli. Lidija, verjetno smo se srečali tam nekje pod K. Stogom, midva pa sva šla (pozno) popoldne preko Jezerc na Ograde, potem pa nazaj direktno do Blata.

Kar pet mesecev nihče ni nič napisal o teh čudovitih planinah, vrhovih in pogledih z njih. Tudi v tem času, ko bi morale biti že odete v belino, so zarec čudovite. O številnem obisku včeraj je pričal prizor na parkirišču planine Blato in vajina tura je res lepa, jaz pa sem jo tokrat ubrala proti planini Dedno polje in obiskala vrhove od Krede do Zadnjega Vogla. Lep pozdrav in srečno še naprej.

Edina, res so to lepi konci, še posebej med delovniki, ko je še več miru. Lidija, Škednjevec je pa prav lepo prehoden, kar gotovo že veš. Morda iz zahodne smeri gor, po vzhodni pa dol. Pa še malo pomalicamo, odležimo... lahko na tistem sprednjem travnatem kuclju (glej Tvojo fotografijo). Ja, prav luštno razgibavanje, da o razgledih niti ne govorimo. No, sicer noben dostop ni ravno kratek, je pa vsak slikovit in razmeroma daleč od markiranih "avtocest".

Boštjan pozdrav, malo sva jih srečala, tako da se mi zdi, kdo bi lahko bila vidva. Škednjevec poznam, že bila na njem iz zahodne smeri in res je lepo prehoden, je pa izpostavljen in krušljiv. No, mene je lani navdušil, sem ga pa prvič opazovala ravno s Prevalskega Stoga in mi njegova slika ni dala miru. Tudi Mišelj vrh in greben do Mišelj konca sta lepi, ne preveč zahtevni turi (ali pa ena, kakor komu drago) Le vrh Hribaric se me nekaj ogiba, a bo tudi za to prilika. Če prišteješ še gamse, ki se tam pogosto pokažejo, ali pa rožice, ko so, ... Res čisto, a ma čisto nobenega razloga, da ne bi človek pogosto zašel tja. V družbi ali pa sam.

Zanimivo, tudi meni manjka le še vrh Hribaric. Sicer pa imam že kar nekaj časa željo narediti lep grebenski krogec začenši preko Krsteniškega Stoga, obeh preostalih Stogov,(vmes še Adam in Eva) in Škednjevca, počasi bi obračal na Vrhu Hribaric in se vračal preko Debelega vrha in Ogradov nazaj do planine Blato. A letos bo težka, v soboto pa se časovno ni izšlo. Pa drugo leto.

Aja, pa še tri sobotne fotografije...

Kar lepa in dolga tura bo, zgodaj začet al pa drugo leto počakat. Lep zahod Pa veliko lepih poti še!

Hvala enako, Lidija.

Fužnske planine so me verjetno še zadnjič letos razvajale s poznojesenskimi vtisi narave.
Zapeljem se po za sedaj še kopni asfaltni cesti na Pl. Blato, tam pa jo raje mahnem po manj kamniti lovski poti na Krstenico.Spodaj je bilo nekaj blata, a bodo plastični Vega čevlji poškropljeni takoj čisti.Med potjo me spremlja malo nenavadna tišina gozda in megla.Nebo se začne odpirati na modro šele na Pl.Jezerce ali malo višje.Tam zavijem bolj v levo malo po svoje na brezpotje, srečam še ducat Gamsov in vmes preplezam še kakšno skalco, travnato grapco.Megla mi je takoj za petami, a do Mišeljskega prevala na 1995m ji le poidejo moči.Po strmem slemenu skočim še na vrh, a previdno zaradi pomrznjene zemlje v senci.Razgled z gore je fantastičen na vse strani in je šel že malo v pozabo izpred več kot dvajsetih let.Z gore se vrnem po direktni, bolj suhi travnati strmali v dolinico.Da ne bom sestopil po istih poteh, se povzpnem še na Lazovški preval in prek Laza sklenem krog.Popoldne je oblačnost in megla zakrila vse višje, celo Kredarico kot sem slišal po radiju v avtu.V tem tednu torej sonca verjetno več ne bo tudi v visokogorju.Lp!

Naj bi blo jutri nad 1500 metri oz.2000 metri jasno.

L.G. Večkrat si napisal, da naj opisujemo le razmere, ki smo jih doživeli na naših izletih. Vidim, da si spet malo priredil svojo zgodovino. Sicer pa 44 objav v desetih dneh sodi v Guinessovo knjigo rekordov.

Za napoved sem vprašal tiste, ki se z vremenom ukvarjajo in na Kredarici je trenutno megleno.

Malo kasno, pa vseeno ...

V soboto v zelo prijetni družbi naše skupinice in drugih pohodnikov obiskala Adama in Evo ter Prevalski Stog. Prekrasno, sice pa sem to že vedela, ker je bil obisk že tradicionalen. Pot krasna, z menjavo blata, suhe poti, pomrznjenih tal, snega, ki ga je bilo ravno toliko v dolinici med Prevalski Stogom in Adamom, da si občutil škripanje pod nogami in si očistil čevlje.

Planini Krstenica oz. eni od kočic hvala za super mizo in klop, smo izkoristili gostolubje, seveda pa tudi vse pospravili za sabo.

V čakanju na lep konec tedna, Saša