Hribi.net
Hribi.netSlovenski splet
Registracija Navodila
uporabnik: geslo:  avtoprijava 
English Hrvatski Forum Nova tema iskanje
 Otroci in gore
1.9.2018 - primoza
Ker je tema o Bavškem Grintavcu malo zašla, tukaj začenjam splošen pogovor o otrocih in gorah. Ne razumem namreč tistih, ki so mnenja, da je opraviti s SPP družinsko pretiravanje. Sam sem mnenja, da je veliko bolj razširjeno "pretiravanje", ko veliko staršev pusti otroke cel dan pred računalnikom. Res, da se lahko sklicujejo na to, da si to želijo početi, a resnici na ljubo je to tudi za takšne starše to najlažji način delovanja. Prav tako je veliko večje pretiravanje, ko gredo v gore kaki netrenirani polnoletni "knedli", kot kak treniran petletnik.
NYG     
1.9.2018
Ni pretiravanje. Tudi jaz sem precej zgodaj dopolnil SPP knjižico. So pa seveda otroci različni in le starši vedo, kakšne otroke imajo.

Ko je mene oče prvič peljal v Alpe, sem takoj vzljubil ta svet in se ga do danes nisem naveličal.

Potem je kasneje peljal še mlajšo sestro. Njej to ni bilo zanimivo, kasneje ni več šla v gore in pač dela druge stvari v prostem času.
primoza     
1.9.2018
Ja, tudi sam imam točno te izkušnje. S tem, ko omenjaš postopnost pa si tudi povedal bistvo. In ravno SPP je za to postopnost odlična. To je bil tudi glavni razlog, da sem se na omenjeni temi, zaključku SPP enega zelo mladega planinca oglasil. Tudi Ajda in Žan sta prvo SPP končala prav na Bavškem Grintovcu pred sedmimi leti. Druga je šla potem zelo hitro, tretja pa spet gre bolj počasi, ker jo je Ajda "prerasla" oz. smo začeli obiskovati tuja gorstva. Ampak Ajdi še zdaj SPP veliko pomeni. Žan pa je pred dvema letoma postopno izgubljal veselje, kar pa je bilo povezano tudi s pomanjkanjem (pozitivne) vzpodbude. Prvič ga nismo vzeli s seboj pred dobrim letom na Kilimanjaro, a ne zato, ker ne bi hotel iti, ampak je pogrnil na fizičnem preskusu. Ker pa sem vedno dal veliko pozornost fizični pripravljenosti, je bila sicer težka odločitev neizogibna. Izkazalo pa se je to za edino pravilno, višina je le višina, čeprav je pot turistična.
ZoranPeternelj     
2.9.2018
Sam menim, da spp ni za otroke do desetega leta. Vse ima svoj čas, tudi čar in vse je treba postopoma. Že večkrat sem srečal otroke in starše v hribih, v neprimernih situacijah, npr. dve in pol leti starega fanta, ki ga je oče priganjal na Okrešlj ali pa očeta, ki je z otroci zvečer po temi, na poti na Grintovec iskal bivak, da bi tam prespali. Tega je ogromno. Tako kot starši neodgovorno ravnajo glede računalnika, lahko ravnajo na vseh področjih, tudi pri pohodništvu. To zame ni normalno, res pa ima vsak svoja merila in vsak drugače vidi svet. Lp
primoza     
2.9.2018
Sam sem večkrat srečal neodgovorne odrasle, kot neodgovorne odrasle z otroci. Vsak, ki opravi SPP z otrokom, je po defaultu odgovoren odrasel, ker take blazne sreče, da izvedeš z otroci toliko tur pa enostavno ne moreš imeti. Seveda pa je tu važna psihofizična priprava, predvsem pa omenjena postopnost. Odrasli so večinoma tudi manj gibljivi, zasedeni zaradi sodobnega načina življenja in si v 90% z gorništvom delajo le škodo. Tam nekje pri 40 nekje preberejo, da je baje dobro športati, potem pa v tem pretiravajo ter si nakopljejo kake čudne poškodbe. Dobra plat gorništva je tudi, da za razliko od nekaterih populariziranih ekipnih športov tu vseeno ni toliko sunkovitih obremenitev. Je pa po mojih izkušnjah zelo dobro nositi stvari namesto otrok, da ostane otrok lahek. Za nošnjo nekih težkih nahrbtnikov je še čas potem. Moja dva sta običajno nosila do kile, dve. Imeli smo tudi sistem pitja tekočine, najprej smo spraznili zalogo najmlajšega in tako naprej, dokler nisem do konca ture prišel na vrsto sam. SPP ima ogromno sprehajalnih točk in je že sama po sebi simbol postopnosti. Če greš potrpežljivo od lažjih točk do težjih lahko z nekaj branja literature in nekaj smisla za vajo po prehojeni SPP postaneš čisti gorniški samouk. Je pa seveda hoja v gore z otroci precej zamudna, potrebno je imeti tudi kar nekaj potrpljenja. Poleg tega je dosti ustavljanja in razgledovanja, kar pa tudi ni slabo, ker tudi sam opaziš marsikaj, česar drugače ne bi. Seveda pa se izgubljen dnevi, ko gredo nekateri sami v hribe in puščajo družine doma, ne vrnejo, ampak to je stvar za katero se vsak odloči zase. Sam gledam na osebke, zvečine moškega spola, ki brez nekega občutka za obveznost redno puščajo otroke doma in bezljajo po hribih pomilovalno. Ampak glede na to, da zapravljajo svoje življenje je seveda to njihova osnovna pravica.velik nasmeh
ZoranPeternelj     
2.9.2018
Ne vem zakaj si odprl temo, če pa vse veš in si popolnoma prepričan v svoje. Nesmisel. Kot sem rekel, vsak po svoje. Srečno!
mpp     
2.9.2018
10 let zmeden

Del SPP je tudi čudovita pot po Pohorskih planjah nasmeh

Prfektno primerna za vse mladiče. Potem pa lepo počasi postopoma naprej.
Pomembno je, da imajo motivacijo in ustrezno družbo.
primoza     
2.9.2018
Temo sem odprl prav zaradi tega, ker se pojavlja smetenje tem vezanih na konkretne primere. Glede na to, da lahko tu preberemo argumente vseh strani, se mi zdi tema povsem na mestu. Pričakujem mnenje še koga, ki se običajno oglaša, upajmo, da se bo tudi tokrat.
dprapr     
2.9.2018
Moram reči, da občudujem vsakogar, ki ima voljo opraviti celotno pot. In če to opravi z otrokom, še toliko bolj. Vse je namreč povezano tudi s stroški, razpoložljivim časom, ne samo s poznavanjem poti, tehnike hoje in plezanja in varovanja.

V najstniških letih smo pohajkovali po tej poti, pa smo tam na primorskem koncu odnehali predvsem zaradi stroškov, povezanih s tem. Malo pa tudi zato, ker podobne hribe imamo tudi v bližini.

Da bi moral z otrokom čakati do 10. leta za SPP? Moj otrok precej odsekov poti sploh ni želel prehoditi, ampak je izbiral samo tiste bolj "gajstne". Ko jih je zmanjkalo v Sloveniji, pa sva šla še k sosedom. Seveda sva tam nekje okrog 15. leta zaključila in se me ni več držal za "kiklo".
ZoranPeternelj     
2.9.2018
Takole bom napisal, če ima otrok željo, mu omogoči, da jo uresniči, če se da, če je pa nima, ga pa ne sili v nekaj kar ni nujno potrebno. Enostavno. Tako razmišljam jaz. Še enkrat ponavljam, vsak po svoje. Moji ne hodijo v cerkev, ker menim, da to ni nujno potrebno. Enako mnenje imam glede hribov. Kar se mora se mora, kar ne, pač ne. Zakaj bi morali moji otroci hoditi z mano po hribih in zakaj ne, je stvar posameznika. Zakaj bi morali početi, kar počnem jaz?
primoza     
2.9.2018
Seveda, odgovornost starša je. Ampak strinjati se moramo, da je lažje poriniti otroka v neko aktivnost, ki od nas ne terja vključevanja. Primer je morje nekih interesnih dejavnosti, ki so se razpasle vsevprek in spreminjajo družinski vsakdan v neke vrste taksi službo. Drugo pa so prav tako razširjene stacionarne dejavnosti, ki so prav tako zelo nenaporen način zaposlitve otroka, bodisi ga daš pred TV ali pred računalnik in je "mir". Potem pa velikokrat v pogovorih poslušam, kako je bil/-a danes nemogoča, da so stalno preživahni. Ampak večinoma gre za pomanjkanje gibanja, po možnosti še v kombinaciji z ogromno sladkorja.
ZoranPeternelj     
2.9.2018
Dragi prijatelj planin, naslov teme je otroci in gore, ne vzgoja otrok in ja, otroci in gore gredo čudovito skupaj. Kaj, kako in kdaj pa ve vsak zase ali pa tudi ne. Nihče ni zlat. Lp
primoza     
2.9.2018
Ja čudna so pota vzgoje. Nekako sem dobil skozi lastne izkušnje vtis, da so gore odlično vzgojno orodje. Zgoraj sem samo izpostavil glavne pasti sodobne družbe, ki se jih z gibanjem enostavno "sanira". Malo truda je potrebnega in to je to.
primoza     
3.9.2018
Me pa čudi skromen odziv na temo, glede na to, da imajo pri kaki turi marsikateri kaj za povedati, posebno o pretiravanju in podobnem. Ampak potem pa ko se odpre tema, potem pa vse mirno.zavijanje z očmi
turbo     
3.9.2018
Z otroki in normami je pogosto tako, kot otroci berejo, kaj piše na šolskih vratih. Tisti otroci, do katerih je pristop primeren, na vratih preberejo "učilnica", tisti, do katerih je manj primeren ali celo neprimeren, pa "mučilnica".
primoza     
3.9.2018
Ja seveda. Ampak osnovna telesna pripravljenost je izredno pomembna, ker prepreči večino zapletov, do katerih prihaja v gorah. Telesno nepripravljen udeleženec izleta ne bo užival. Tako je take najbolje pustiti doma. Na srečo sem skozi leta razvil kar nekaj testov, ki služijo izločitvi takšnih. Redkokdaj sem se nekoliko zmotil, ampak res redkokdaj.velik nasmeh
UB77     
3.9.2018
Ne vem zakaj se mi zdi ta tema zgolj nabijanje enega človeka v nedogled...zavijanje z očmi

korl     
3.9.2018
Zato ker je.

Če bi foter meni s šublerjem meril debelino špeha v pasu, bi jaz njemu izmeril IQ. Ne moreš otroka prisiliti da bo postal tisto, kar tebi ni ratalo
primoza     
3.9.2018
Če bi pogledal malo po raznih mladinskih moštvih, bi videl kar nekaj primerov nezdravega deleža maščob. To pri mladostnih ni šala. Če jo ima premalo, ima lahko to hude in trajne zdravstvene posledice. Vključno s hormonskim neravnovesjem in osteoporozo. Tako omenjanje IQ služi zgolj samopredstavitvi. Sicer pa je nivo, ki ga zagovarjam sam, strogo rekreativni, ker je vrhunski šport nezdrav.
GITA     
3.9.2018
@primoza: "Telesno nepripravljen udeleženec izleta ne bo užival. Tako je take najbolje pustiti doma."

...ali pa morda tempo in sploh izbiro ture (dolžino, zahtevnost itd...) prilagoditi najšibkejšemu členu?... sploh, ko gre za otroke...
JKr     
3.9.2018
Verjetno pri temi "pretiravanje ali ne", ne bomo našli skupnega jezika, ker nekomu ne moreš dopovedati nič ... Jaz tega ne bom več komentirala. Sem se pa pred dnevi morala oglasiti, ker me pač zmotijo stalna očitanja, kako je Žan zabluzil, oz., če med vrsticami preberemo, kako je mamica kriva, da noče več v hribe ... Jaz ga čist razumem, hribi so se mu zamerili, pa kaj, saj vendarle obstaja na svetu še veliko drugih stvari!
Toliko z moje strani!
Stran: 1 2 3 4 5 6       
Za objavo komentarja se morate prijaviti:
Uporabniško ime:
Geslo:
Zapomni si geslo:
V kolikor še nimate uporabniškega imena, se morate najprej registrirati
 
Copyright © 2006-2019 Hribi.net, Pogoji uporabe, Oglaševanje, Piškotki