Kofce

Hah so smotani s temi parkingi za plačat... ampak dokler obstajajo druga, manj obljudena izhodišča za isti cilj, se ne sekiram kaj dosti. Dvakrat sem šla iz Matizovca na Kofce in obakrat je bil parking katastrofalno nafilan, enkrat pa sem šla iz Dovžanove soteske. Je bila veliko bolj všečna pot...

Priporočam tudi pot iz Podljubelja čez Kal, P pred šolo, je tudi neobljudeno, ker se je pač treba bolj potrudit do koče/vrha kot od Matizovca ...

Kofce so priljubljena izletniška točka. Od plačljivega parkirišča sem šel mimo Matizovca in žage na strmo pobočje gozda in se povzpel na planino Kofce z lepim razgledom na greben Košute. Pot brez posebnosti kot tudi vzpon na Kofce goro in na Veliki vrh. Redki macesni bodo v naslednjih dneh odvrgli svoje okrasje. Pri povratku je bilo pri planinskem domu kar nekaj obiskovalcev. Več na; https://www.gore-ljudje.si/Kategorije/Novosti/kofce-5

Kakšnih 14 dni nazaj sva imela načrt osvojiti Veliki vrh ... toda, ker sva slučajno malo pogledala za gobe ob poti, se je zadeva spremenila.
Nabirala sva gobe, res je bil pravi užitek nabrati kar precej lepih in krasnih jurčkov.
Tako sva prispela le do doma, na žalost že zaprt.
Je pa res prekrasno obnovljen od kar sva bila nazadnje tam. Štrukelcev še nikoli nisem poskusila, seveda tudi takrat ne, saj je bil dom zaprt.
Na vratih je pa visela ponudba glede štrukljev, kje se lahko dobijo, ... in tako sva v Tržiču poiskala to slaščičarno, nabavila štruklje za domov.
Res, moram priznati so odlični.
Pred domom sva gostila kavke, ki so zelo udomačene, na pol metra pridejo v tvojo bližino.

LP!

V nedeljo na Kofce na še vedno najboljše čokoladne štruklje. Z Blue (Nessy je na bolniški) sva avto pustili na parkirišču za kmetijo v Dolini, nato pa čez Kal in mimo kapelice do Kofc. Ta pot je precej neobljudena, zato tudi tokrat nisva nikogar srečali, ne za gor ne za dol.
Od Kala do kapelice je bila gaz slaba, kljub stopinjam predhodnikov se je ponekod udiralo do kolen. Do Kofc sem prišla prijetno utrujena in zelo žejna Za hidracijo sem hitro poskrbela, za sladko okrepčilo pa tudi. Sonček je prijetno grel, tako da se je bilo kar težko odpravit v dolino. Ljudi niti ni bilo veliko.
Vse glavne poti so shojene, jaz derez(ic) nisem uporabila, čeprav je bila pot od Kofc do Kala v gozdu malo ledena. Sem raje hodila počasi in bolj pri kraju pa je šlo. Še en super dan tam, kjer je najlepše

Danes, na sončno aprilsko soboto, sva se odpravila po dolgem času na Kofce, spet sva izbrala samotno pot ob potoku iz Podljubelja čez Kal, prvič sva šla tod s psom.

Parkirišče pri šoli v Podljubelju prazno, celotna pot do Kofc pa že kopna (par flik snega lahko obidemo), pod Kalom zeleno bogastvo čemaža, pod Kofcami pa lepote cvetočega teloha v vseh odtenkih.

Zaokrožila sva mimo kapelice nazaj čez Kal, začuda sva danes na vsej poti gor in dol srečala zgolj dva planinca. Na Kalu je bila sicer neka zaključena družba, a tudi na Kofcah danes nobene gneče in hitra postrežba.

Skratka, za naju popoln dan na sicer oblegani destinaciji.

Danes zarana iz Podljubelja mimo Kala in kapelice na Kofce na fruštk, v obliki štrukljev, kakopak Za gor nismo srečale nikogar, razen kravc, ki se pasejo na Kalu. Tudi pri koči nobene gužve, praktično smo bile same gor, za nami jih je še nekaj prišlo. Štruklji pa odlični, kot vedno.
Košuta je bila v oblaku, prav tako Storžič in kompanija, tako da razgledov ni bilo. Med sestopom poklepetam s stricem iz vikendice ob poti, v dolino pa pridemo še pred dežjem (namočilo nas je šele na hitri cesti).