Včeraj popoldne sem izbral pravi dan za turo na Veliko Babo-sončno, brez oblačka-čista uživancija.Za začetek nisem želel preveč napora in sem se od tovorne žičnice usmeril na lovsko pot na Ledine. Tudi ta pot ni od muh. V koči me pozdravita prijazna oskbnika in povesta, da na plezalni za Babo ni snega. Za kočo pa na levo, na plezalno. Nisem vedel kaj me čaka. Že so me strašili z nekakšno ferato. Kot ferato si jaz predstavljam nekakšne kovinske lestve po bolj navpičnih skalah z jeklenicami za oprijem. O tem ni bilo niti sledu. Kaj kmalu se začne železje. Tu so jeklenice namenjene ne toliko za varovanje, temveč za poteg po dokaj navpičnih skalah navzgor. Ne zmanjka jih skoraj uro. Imeti je treba dosti moči v rokah in skoraj obvezno rokavice. Jaz sem pridelal kar nekaj žuljev od jeklenic, ker so rokovice ostale doma. Ta plezalna pot je res samo za izbrance.Dozdaj nisem še plezal po taki zavarovani poti,pa sem preplezal med drugim tudi Rjavino, Mangart po slovenski, iz Kota Vrbanove špice, pa Kočne od bivaka pod Kočno, na Skuto od Češke koče prek Dolgega hrbta, da ne naštevam več. Res se mi zdi enkratna plezalna pot. Vrh je zelo razgleden, danes res enkratni pogledi naokrog. Dol pa po lahki avstrijski strani. Tu prečimo dve snežišči, vendar je sneg južen in ni problemov. Dokaj hitro se pride na Jezarsko sedlo in nazaj k koči. Ker se je že mudilo, pa po slovenski k avtu. Z pot gor dol sem porabil štiri ure. Hodim zmerno, ustavljam se le, da delam fotke. Naj opozorim, da je čelada obvezna, pa izredna pazljivost, ker je po poti, ker pač ne gre vse po skali, veliko grušča.