Začnemo na parkirišču malo pred domom v Kamniški Bistrici. Zavijemo v gozd nad cesto in proti desni med vzponom poiščemo grapo v obliki drevoreda. Po njeni levi strani se vzpenjamo med slikoviti balvani poraščenimi z mahom (na najbolj strmem delu je lep naravni prehod označen z možicem). Višje se grapa položi in preidemo po njenem dnu do zatrepa. Sledi vzpon v desno, po pobočju ob grapi do podnožja skal. Lažji prehod je po podrtem in obraščenem pobočju v levo navzgor, desni žleb je namreč zelo strma in za vzpon težko uporabna izbira. Vzpon v levo se višje spremeni v gruščnat žleb z velikim naklonom, ki se slepo konča v sedelce nad prepadnim grebenom. Nekaj pod vrhom žleba poiščemo primerno prečenje v desno okoli hrbta v sosednji žleb (izpostavljeno). Sledi zoprn kratek vzpon v desno po strmem naravnem prehodu na greben (lepo odžagano deblo, ki bi na začetku najbolj pomagalo, je razmajano in neuporabno). Lažja možnost je prehod v levo na greben do olupljene smreke (primerno za spust). Čaka nas le še previdno iskanje prehodov na prepadnem grebenu in uživanje v razgledih proti vrhu s sijajnim pogledom naravnost na streho Doma v Kamniški Bistrici
Vrh, ki ima vse, kar imajo veliki, zahtevno brezpotje za vajene. Uživanje v tišini, verjetno res vrh z manj obiskovalci kot Everest
P.s. pri vzponu moramo računati, da je spust težji vsaj za kakšno stopnjo, gre tudi za najlažji pristop na ta vrh, druge variante spusta so slabša, zelo zahtevna izbira. Vzpona je za dobro uro. V mokrem vremenu odsvetujem.