Crode del Mezzodi (2394)

Ko sem večkrat gledal s Terz in opazoval gore na drugi strani doline,sem na lepem kraju opazil bivak. Seveda me je zanimalo kakšen je, predvsem pa poti tam okoli. Izhodišče je vas Campolongo v zgornjem toku reke Piave v bližini San Stefana di Cadore.

Iz vasi se zapeljem v dolino Val Frison in po kakšnih 3 km parkiram. Kmalu na desni najdem začetek poti 333, katera se višje preoblikuje v pot 334 in me pripelje do bivaka. Pot je lepa, na njej srečam dve gorski tekačici, ki se vneto pogovarjata, potem pa dolgo nikogar več. Pri bivaku, ki je na zelo lepi razgledni točki malo posedim. Bivak Giuseppe Caimi je sicer zelo star, postelje so brez vzmetnic, tudi sicer je videti, da se na uporablja prav veliko. Nadaljujem proti zahodu in sicer se najprej nekoliko spustim, potem pa sledi dolgo prečenje južnega ostenja Monte Cornona. Stezica je že precej zaraščena, vendar še vedno dobro prehodna, ko sem že skoraj na škrbini Valgrande me pričaka bolj zahteven del. Preko grap in skal je nameščenih celo nekaj jeklenic in lestev, očitno je bila to nekoč stara vojaška pot. Na prostorni škrbini s katere je prav tako lep razgled posedim in malicam, zatem se po široki dolini z lepo stezo (mulatiera) spustim do opuščene planine, pod katero zavijem v desno na pot 330, ki me pripelje pod Monte Col. Tam se v desno odcepi označena stezica, ki jo pravkar izsekujeta dva markacista iz Campolonga, čez slabo uro pridem po lahkem terenu na vrh Crode del Mezzodi, odprejo se širni razgledi na Karnijske gore in bližnje Dolomite. Sestopim in spodaj ponovno srečam omenjena markacista, povesta mi, da je Monte Col le zelena izravnava. Sestopim do prej omenjenega odcepa in nadaljujem dolgo prečenje 331, ki me pripelje nazaj v dolino Val Frison na izhodišče.

Veličasten krog, ki ga spremlja izredna divjina, pa tudi krasne zelenice. Za en dan skoraj predolg, začetni del je seveda namenjen le izkušenim, ki obvladajo tudi nekaj orientacije.