| janezs731. 09. 2015 13:23:43 |
ker je pri opisu poti prislo do spremembe, stara pot ni vec v uporabi, prilagam opis in slike nove variante (sel sem lani Julija, zato pisem po spominu):
zacnes pri Rif.Passo Fedaia (to je tik preden se cesta spusti proti Malga Ciapeli) in jo uberes po makadamski cesti, ki je v resnici spodnji del smucisca; po dveh ovinkih in narejenih cca 150 visinkih metrih zavijemo levo v pobocje. Tam je makadamska cesta usmerjena proti Z, na skali ob cesti je napis Eterna , ce se prav spomnim. Gremo v smeri proti sedlu Mul (med pobocjem Marmolade/Seraute in ramo Sas del Mul , ki je preluknjana od granat iz 1.sv vojne), natancno v smeri glavnega grebena Serauta. Ko se zacnejo melisca, bomo pod steno nad sabo opazili snezisce in zraven na steni nad sneziscem rdeco vstopno tablo. Tam je vstop. Potem sledimo od dalec vidni poki, nad katero se pne velikanski trebuh. Pot sledi poki, vecinoma pod njo prek plosc, mestoma zelo izpostavljeno, nekaj metrov disi po tezjih sportnih feratah, a ni tako hudo, kot se slisi ali vidi na prvi pogled. Samo dva giba je potrebno narediti na trenje, kot bi se plezalci izrazili. Po 100 m pot pride na hrbet Seraute, ki mu sledi v cik-caku skoraj do vrha (do visine 2900m), celotna pot je opremljena z jeklenico na visini roke, naklon je konstanten nekje okoli 50°. Grusc ni pretirano motec. Ko se pot umakne s hrbta, hitro pride na greben, sicer se mu velikokrat umika na SZ stran, nikoli na JV stran, veckrat gre po polickah, nekajkrat tudi povsem po grebenu, proti koncu sledi stari poti, kjer je tudi nekaj starih varoval, seveda ob ostankih originalnih podpornih stebrickov iz 1. sv. vojne;
edina resna varianta povratka je spust z gondolo v Malga Ciapelo in potem kakorkoli do avta na Passo Fedaia. Ce snega ni premalo ali prevec, gre tudi po ledeniku naravnost navzdol, ce se sledi smuciscu, a v dolocnih obdobjih zna biti nevarno in komplicirano (srednji del in spodnji del)
| (+4) |  | |
|
|