G. Kinigat - Monte Cavallino 2689 m

DVODNEVNO POTEPANJE PO ZAHODNIH KARNIJCIH

Najino pot sva začela v vasici Sillian, po poti 473,kasneje se združi s potjo 403, ki naju pripelje na sedlo pod Sillaner hüte.Zavijeva na desno, na Monte Elmo in tako je za nama prvi vrh.Nato se obrneva nazaj proti vzhodu. V koči Sillaner se najeva in oskrbiva za naprej. Drugi vrh Tovo Alto, 2573 m. Sedaj, ko sva hodila po grebenu, tudi do ostalih vrhov ni bilo daleč. Do koče Obstansersee hütte, sva jih kar nekaj nekaj nanizala, nekateri niso označeni poimensko ,razen na zemljevidu.V koči pri jezeru prespiva. Tudi na tej koči so cene zelo visoke.

Drugi dan greva najprej po poti 403 nato po 160 in osvojiva Cima Vanscuro 2678 m. Tudi tukaj med potjo prehodiva nekaj vrhov.Ko sestopiva na forcello Pala di Ciuzes, se začne ferrata na M Cavallino. Ferata ima mogoče sto metrov jeklenice, potem se pot položi, na sam vrh,zopet strmo vzpne. Sestopila sva po vzhodni strani na Kartitscher sedlo, od tam pa do Filmoor hütte. Tu sva malo razmišljala ,kaj sedaj, pot do naslednje koče sva že poznala. Odločiva se, ker bo v sredo slabo vreme, da greva kar domov. Za sestop, sva preprosto izbrala pot 464, ki pelje v Schöntal. V dolino hodiva v družbi potoka, proti koncu po makadamski cesti, ki ima postavljene klopi za prijeten počitek. Na glavni cesti zavijeva na Kartitsch sedlo, tam počakava na avtobus, ki naju odpelje na železniško postajo. Tako sta minila dva dneva v Karnijskih Alpah.
(slike od prvega dne sem nekam zapravil)

Do izhodišča na planini Silvella (1827m) vodi 9.5km asfaltirana ozka cesta ki se od gl ceste S Stefano di Cadore-Comelico odcepi prav v ovinku v kraju Sega Digon. Ko se na tej višini dolina odpre ni konca ne kraja značilnim Karnijskim planjavam in širnim razgledom. Razen krajšega zavarovanega odseka na dostopu in potem sestopu na pobočjih gl vrha in tudi potem naprej na celem grebenu ni nikjer zahtevnejših prehodov. Vse skupaj podobno prečenju Košute, le do 600m višje je vse skupaj. Na grebenu in vrhovih srečevali v glavnem samo Avstrijce in to povečini mlade

Peljala sva se skozi čudovite, z gorami obkrožene kraje, da sva prispela na planino Silvella 1827 m, že v bližino IT/AV meje. Od nas skoraj štiri ure, a navdušena, saj sva bila tu oba prvič. No, kasneje sva bila malo manj, ko se je od povsod začela spuščati megla, a sva jo kasneje na poti prebila in uživala ponovno.

Delala sva krožno pot. Najprej sva se preko sedla M Cavallino s pomočjo krajše jeklenice povzpela na vrh, nato pa sva se po zahodni poti spet preko jeklenic povzpela na vrh Pfannspitze, kjer je naju prvič na grebenu ujelo sonce. Še dobro, da nisva bila prav hitra, sicer bi ga najbrž ujela šele na parkirišču.S tega vrha sva ugledala jezero Obstansersee, istoimensko kočo in vrh Roßkopf, ki se boči nad njima. Od tu sva se spustila na istoimensko sedlo in se po krajšem pomenku spustila po zares strmih travah nazaj na planino. Ta strmina res ni bila prav užitna, a človek mora trenirati strmino v obe smeri.

Ob poti na cca 2200 v.m. sva se razveselila množice borovnic in njihovega prekrasno obarvanega listja, ki je obarvalo tudi vse vrhove v okolici. Še posebno so lepo žareli v tem popoldanskem soncu.
Stopila sva še enkrat do pogleda na M.Cavallino, uzrla dva svizca in naredila analizo ture na parkirišču. Kljub temu, da sva bila deležna zmanjšanih pogledov, sva se vseeno strinjala, da je svet Karnijcev prečudovit!

Ker je bilo zadnjič tako lepo in del družbe tam še ni bil je bilo treba tudi to turo ponoviti. Visoko izhodišče planine Silvella pripomore k ugodnim razmeram za hojo par ovinkov po cesti do planine Rigoieto kjer se začne slabše uhojena stezica do sedla Kinigat v glavnem grebenu, kjer je pomembno razpotje. Tu prečenje melišč v levo ob obširnih razgledih v lahnem vetru. Čez lažjo skalno stopnjo stopimo na mejni greben v bližini vrha, kjer se prične grebensko prečenje proti zahodu do Pfanspitze-Cime Vanscuro. Ker pa je sestop, že prej preverjeno lažji, smo podaljšali še do naslednjega vrha Frugnoni. Sestop smo opravili v zahodni smeri na sedlo v grebenu in od tam delno po markirani stezi v smeri prelaza Silvella, dokler je nismo na primerni točki udarili levo čez širna travnata pobočje naravnost dol na lepo vidno pot povratka na planino, ki je 700viš m niže. Čeprav je izhodišče na 1827m se je nabralo prek 1300m in 7h hoje. Tura za navduševanje novincev saj ni nekih hudo zahtevnih mest, spustu čez varovano zah steno Cavallina se lahko izognemo s povratkom po poti dostopa proti sedlu in spustom na spodnjo stezo; vse ostalo je nezahtevno.

Mirank, prekrasne fotografije s čudovite ture.