Hribi.net
Hribi.net
Login
Login
User name:
Password:
Login
Not registered yet? Register now.
Forgot your password?
    
Forums / Italija / Dolomites / Gorovje Sorapiss - ferata Alfonso Vandelli

Gorovje Sorapiss - ferata Alfonso Vandelli

Print
Sabina Grahek24. 07. 2016 23:16:38
Pa sva se odpravila zopet v pravljične Dolomite. Kot po navadi je naval ljudi koncentriran le v določenih, lažje dostopnih krajih. Čim se malo oddaljiš od teh, se znajdeš sam z naravo, s skalo, v resnici tudi sam s sabo. Izhodišče je bilo prelaz Passo tre Croci. Tam si takoj prevzet in očaran od gore Cristallo. Toda midva sva se napotila na nasprotno stran, proti gorovju Sorapiss --SORA PISS, to pomeni gorovje nad slapom. Lepa in enostavna steza vodi do koče Vandelli, en krajši del poti je opremljen. Po poti sva srečala veliko skupino skavtov ali tabornikov in nekateri so bili kar precej v težavah, ker niso bili navajeni na hojo v gorah. Je bilo prav zanimivo poslušati njihovo tarnanje..........No, do koče sva kar hitro prišla. Takoj sva krenila k bližnjemu jezeru, ki ima nenavadno barvo kot je razvidno iz slik. Nekaj bolj pogumnih se je tudi kopalo. Jezero ni zelo globoko, torej je voda hladna, a ne ledena. V koči sva rezervirala prenočišče in nadaljevala pot proti začetku ferate Vandelli, ki se nahaja 20 minut nad kočo. Najprej sva se morala povzpeti po šestih zaporednih lestvah, tako da sva se kar hitro dvignila. Potem se ferata nadaljuje po izpostavljenih policah, občasno se pot malo spusti navzdol, potem se zopet povpneš navzgor in dospeš na greben Col del Fuoco. Ta točka je zelo razgledna in bila je tudi najin cilj. Lahko pa bi tudi nadaljevala do bivaka Comici in do bivaka Slataper. Tam bi bilo potrebno prespati in potem nadaljevati pot po ferati Berti, ki vodi na izhodišče. Ker so bile vremenske razmere nestabilne, sva se odločila, da bova prespala raje v koči. Celo pot sva opravila pod soncem, ker je ferata v senci le v jutranjih urah in zato sva ob povratku, ko sva zapustila ferato, stopila do zgornjega jezerčka. Čim si stopil vanj, si se pogreznil v blato in je bilo prav prijetno. Tu zgoraj pa je voda dosti bolj mrzla. Na bližnjih pisanih travnikih pa je bilo rožic vseh vrst. Potem sva se vrnila do koče, se sprehodila okoli jezera in čakala polno luno, ki pa se ni hotela prikazati......in sva midva lepo zaspala pred njenim prihodom.
Gorovje Sorapiss - ferata Alfonso Vandelli Prelaz Tre Croci, v ozadju gora Cristallo1
Gorovje Sorapiss - ferata Alfonso Vandelli Lepa steza. 2
Gorovje Sorapiss - ferata Alfonso Vandelli Pri koči Vandelli3
Gorovje Sorapiss - ferata Alfonso Vandelli Jezero Sorapiss4
Gorovje Sorapiss - ferata Alfonso Vandelli Proti ferati 5
Gorovje Sorapiss - ferata Alfonso Vandelli Začetek po lestvah. 6
Gorovje Sorapiss - ferata Alfonso Vandelli Kar pecej jih je.7
Gorovje Sorapiss - ferata Alfonso Vandelli 8
Gorovje Sorapiss - ferata Alfonso Vandelli 9
Gorovje Sorapiss - ferata Alfonso Vandelli 10
Gorovje Sorapiss - ferata Alfonso Vandelli Greben Col di Fuoco in zaključek ferate. 11
Gorovje Sorapiss - ferata Alfonso Vandelli Vrnila sva se po isti poti. 12
Gorovje Sorapiss - ferata Alfonso Vandelli Takoj sva namočila noge v vodo. 13
Gorovje Sorapiss - ferata Alfonso Vandelli 14
Gorovje Sorapiss - ferata Alfonso Vandelli 15
Gorovje Sorapiss - ferata Alfonso Vandelli 16
Gorovje Sorapiss - ferata Alfonso Vandelli 17
Gorovje Sorapiss - ferata Alfonso Vandelli 18
Gorovje Sorapiss - ferata Alfonso Vandelli 19
Gorovje Sorapiss - ferata Alfonso Vandelli 20
(+7)všeč
mirank25. 07. 2016 21:50:52
Poglej pod ZS...
všeč
bagi27. 08. 2024 14:21:59
Pogorje Sorapiss ima veliko lepih vrhov, a so nam, šodrovcem žal nedostopni. Ima pa veliko krasnih poti, ki so prepredene po celotnem območju. Že dolgo imava na spisku želja dvodevno prečenje s spanjem v koči San Marco, a trume obiskovalcev zasedajo vse postelje mesece vnaprej. Morda bo jesen prinesla kakšno spremembo, še bolj pa konec dopustov.

A tudi en dan je dovolj dolg za lep krog, ki ne zajema le običajnega ogleda jezera Sorapiss. Štartala sva z večjega parkirišča malo pod prelazom Passo Tre Croci in se čudila številnim avtodomom in šotorom vse do spodnje postaje sedežnice za Son Forco. Parkirišča so brezplačna, smeti pohvalno ni nikjer. Po razgledni poti 212 z imenom DolomiEu sva nadaljevala do koče Rif. Faloria in še naprej do Rif. Tondi. Od te koče so eni najlepših razgledov v Dolomitih nasmeh.

V nadaljevanju je okolje postalo visokogorsko. Po poti 512 sva se mimo Punte Nero povzpela na prelaz Sora la Cengia del Banco, od tam naprej pa po strmi gredini spustila na nasprotno stran. V pomoč so skobe in jeklenice, veliko pa je tudi z drobirjem posutih polic. Mimo ledenika Chiaccaiao Occidentale sva sestopila proti turkiznem jezeru Sorapiss, ob katerem se je trlo obiskovalcev. A vreme se je odločilo krepko popestriti dogajanje. Na hitro se je hudo pooblačilo in v daljavi je pričelo treskati. Vse je hitelo v smeri koče, vključno z nama. Vlilo se kot iz škafa, a midva sva že bila na varnem. Uspelo se nama je preriniti prav v kočo, na podlagi ustreznih izkušenj seveda velik nasmeh.

Po dobri urici deževja se je ozračje umirilo in vse stotnije ljudi so se hkrati začele valiti v dolino. Neverjetno in nepozabno. Vklopila sva vse svoje znanje in prehitevala levo, desno, spodaj in zgoraj. Predvsem turiste, precej manj je bilo pravih pohodnikov. Brez prehitevalnega programa bi se na izhodišče zagotovo vrnila uro kasneje. Ob zaključku pa je spet na vso moč sijalo sonce iz neskončne modrine neba. Krasna tura nasmeh.

Koordinate izhodišča (pod prelazom Tre Croci) : 46.556043, 12.198534
Parkirava na večjem in brezplačnem parkirišču malo pod prelazom Passo Tre Croci1
Spuščava se proti sedežnici Son Forca. Vsepovsod je polno šotorov, na fotki pa je romunski tabor :)2
Tukaj zavijeva levo na kolesarko in hkrati planinsko pot 212. Sledi makadamska cesta3
Od nje se kmalu odcepi razgledna in nadvse udobna pot DolomiEU, še kar z oznako 2124
Speljana je zložno in po visokem gozdu. Za pešake je to bistveno boljša izbira od kolesarke5
Na eni od razglednih točk …6
Prvo kočo Rif. Faloria izpustiva, ustavila se bova višje pri naslednji7
Razgledi so fantastični, kaj takega sploh nisva pričakovala :)8
Pri koči Rif. Tondi naju pozdravi hišni gospodar :). Tu si privoščiva jutranjo kavico9
Nadaljujeva po grebenu čez Monte Falorio 10
Vrhnje poti se drživa vse do sedla Forcella Faloria, kjer se priključi tudi spodnja 11
Ta pot ima oznako 223, ni preveč zahtevna, le popaziti je traba na nekaj mestih12
Podlaga je namreč peščena in jo voda hitro odnese. Ponekod so zato postavljene brvi13
Že grizeva v strmino. Tole je pogled nazaj na Monte Falorio14
Tole pa je pogled na nadaljevanje. Do sedla bova še dolgo hodila 15
Predvsem zaradi takih grap …16
In takih prehodov …17
A kljub vsem oviram dobro napredujeva in kmalu sva na predelu, ki sva ga gledala s sedla Faloria18
Še krepak zasuk na levo  in kmalu sva na sledečem sedlu Forcella Sora la Cengia del Banco19
Tu pogledava na drugo stran in kar takoj se v daljavi zablešči biser med jezeri … Lago del Sorapiss20
A najprej se morava po zagruščenih policah spustiti globoko v dolino21
Na težjih mestih so v pomoč tudi jeklenice22
Veliko je gladkih skal in ponekod so v pomoč pritrjena debla23
Tudi ponižnost prav pride :)24
Sva že precej nižje, a sestopa še zdaleč ni konec25
Marsikatera podrtija je povsem brez varovanja26
Končno sva v dolini. Na foki se dobro vidi, kako so številni nalivi razbrazdali melišča27
Na desni strani sledi manjše presenečenje, čisto pravi ledenik :)28
Pokrajino so že davno oblikovale nepredstavljive sile. Na fotki je verjetno okostje morske pošasti :)29
Približujeva se biserčku …30
Še drug pogled na ledenik in številne razpoke. Jezero ima posebno barvo ravno zaradi njega in podzemnih tokov31
Pri zaključnem sestopu naju začne spremljati grom, nebo pa na hitro potemni32
Pojavijo se prve kaplje in turisti lezejo od vsepovsod33
Cele množice se odpravijo v smeri bližnje koče, dež je vedno bolj intenziven34
Oba imava dežnika, zato prideva v zavetje še relativno suha. Ljudi je že vse polno, a uspe nama priti prav v kočo35
Po dobri uri močnega dežja in treskanja se vreme le umiri. Vse rine na prosto, a midva še počakava36
Predvsem naja zanima odločitev fronte, v katero smer se bo podala37
Kmalu začnejo sestopati stotnije. Uporabiti morava vse znanje, da se nekako  prebijava mimo številnih38
Ni ne kraja, ne konca. Za povrh je pot namočena od dežja in vse gre bolj po polžje39
Skupinsko pranje obutve ob potoku :)40
Na prelazi Tre Croci pa jasnina kot da ni padla kaplja dežja :). Še malo in bova na izhodišču41
Sledil le še prevoz na bližnje, pred turisti dobro skrito parkirišče. Tu bova prenočila le midva :)42
Pogled iz postelje :)43
GPS sled prehojenega. Nabralo se je 18 km in 1300 višincev44
(+7)všeč
     
Copyright © 2006-2024 Hribi.net, Terms of use, Cookies