Forums / Italija / Carnic Alps / Hochwipel

Hochwipel

triglavski18. 06. 2009 20:05:43

Po Škabrijelu in Triglavu, danes še na Hochwipel. Tudi to Karnijsko turo je načrtovala Marjeta, ki je tam še kako doma. Zapeljeva se v Paularo in proti prelazu Cason di Lanza (odprto šele v Soboto, tudi iz Pontebbe)kak km pod prelazom iz smeri Paulara parkirava in greva po poti 451 do planine Cordin Grande in naprej na mejno sedlo Kordin Sattel, ter pod Schulterkoflom po dolgem prečenju proti vzhodu, kjer se je pot obrnila po širokem hrbtu nazaj na zahod in na vrh Hochwipla. Zelo razgleden vrh nad Ziljsko dolino, ki ga je vsekakor vredno obiskati. V že lani polni knjigi sva našla vpisanega le nekoga z Jesenic, ki se tudi sicer redno pojavlja v teh koncih. Z vrha sva del poti sestopila po poti vzpona, zatem pa zavila na pot 417 proti Rattendorfer Sattel, ponovno vstopila v Italijo in se po sirarski poti vrnila na Cason di Lanza (Lonice). Tam je seveda že vse odprto, pašta je teknila, še bolj Gäser, sonce je grelo in kar težko se je bilo odpraviti v dolino. Toliko encijana kot ga je sedaj ob poteh tam okoli še nikjer nisva videla.

Hochwipel v poznem jutru se je na drugi strani bohotila M. Zermula

Hochwipel Casera Cordin Grande, v ozadju M. Zermula

Hochwipel desno Schulterkofel, levo Hochwipel

Hochwipel pa še z druge strani proti Hochwipflu

Hochwipel Creta Grauzaria in Monte Sernio

Hochwipel proti vzhodu, v ozadju Krniške skale

atoamac7. 10. 2013 11:53:08

Vreme se je zjutraj malo kujalo, a po kratkotrajni plohi se je začela igra skrivalnic z meglicami, ki so nam občasno privoščile kak delček razgleda. Za ugibanje, kam paše v veliki sestavljanki, postopoma zgrajeni iz številnih terenskih in namiznih izkušenj. Popoldne so se megle vdale in odplavale pokrivat druge hribe, nad Lonicami pa so sončni žarki posušili morje debelih borovnic, brusnic in ostalih florističnih znamenitosti.
Pašniki do vrha Hochwipfla, pa tudi po vseh okoliških pobočjih, so se te dni odeli v čarobno oranžno barvo. Skoraj kičasto. Poti so udobne, če pa zavijemo s poti, bodimo pripravljeni na kakšno močvirsko presenečenje.
V severnem vetru, ki je skupaj z nami pogosto menjal smer, se niti nismo pretirano potili. Tudi sosednji Schulter (2091m) nas je prijazno pustil nase in za nagrado pokazal zadnje optimistične planike čisto na vrhu.
Med povratkom na prelaz Lonice smo se povzpeli še na Cimo di Lanza, 1893 m visoko razgledišče pod mejnim grebenom z dvema imenoma (Ringmauer ali Pale di San Lorenzo). V njegovih strelskih jarkih smo v zavetju obujali spomine na naše nonote, ki so pred 101-5 leti tu in v bližnji in daljni okolici potili svoj krvavi pot.
Cesto iz Tablje (Pontebba) na Lonice (Passo di Cason di Lanza) je letos maja povozila kolesarska dirka Giro d'Italia, zato je zgledno preoblečena v svež asfalt.