Monte Brentoni

Nekaj časa sem imel to škatlo v razsulu, vse še vedno ne dela, ampak ker se razmere od takrat niso spremenile, morda pa komu prav pride kot ideja za lepo turco bom na kratko opisal. Z Rafkotom sva se 21. julija zapeljala po dolini Pesarina na Casera Razzo, preko te idilične planote mimo koče Del Fabro, prav do mesta, kjer se cesta spušča proti Piavi in raznim Kadorom. V prvem ovinku parkirava, potem pa po za javni promet zaprti cesti na širne planine pod Brentoni, nekaj časa celo navzdol, potem pa gor po lepi stezi. Prečiva skoraj celotno južno ostenje, potem pa zavijava navkreber, še vedno bolj ali manj po travah. Pri neki skali (možic) zavijeva v desno in slediva možicem, drugih oznak ni. Preko južnega ostenja s plezanjem I. stopnje prideva na vrh. Nekoliko težje je v vršnem delu. Glede na poletno vreme razgled ni bil kaj prida, saj so se kmalu pojavile meglice. Sestopila sva pa zahodni poti, po kateri sem pred leti že hodil, vršni del, žleb oz. prečka je težja (mesto II.) kot najina pot vzpona, spodaj pa večjih težav ni bilo. Na zelenih travnikih so bili ob kravah še celi nasadi arnike in murk. Priporočam izkušenim, varoval ni. Lep je tudi izlet dol do Digo di Cadore pa vse gor do Cime Sappade.