četrtek, 28.4.2022
Če se pelješ mimo Tolmeča, Monte Strabuta ne moreš zgrešiti, saj se hrib dviga tik nad mestecem. Tudi poti nanj se prično v mestecu samem, v njegovem starem delu, pod stolpom Torre Picotta oziroma pri ruševinah starega gradu Pra Casttello.. Na izhodišču je veliko parkirišče v dveh nivojih, seveda brezplačno. Do tja se pride, če se sledi smerokazom za center mesta in rjavim tablam z napisom Torre Picotta. Na koncu parkirišča se uličica nadaljuje med hiše, zavije desno pod hrib in ko prideš do velikega betonskega korita, ki služi za odvodnjavanje hudourniških voda, si na izhodišču dveh poti. Oziroma treh. Ena gre naravnost gor in kmalu zavije levo, do razglednega stolpa Torre Picotta, označena je s številko '459', druga pa preči betonsko korito onkraj katerega se dvigneš na lepe travnike, kjer so ostanki ruševin starega gradu. Prva pot se imenuje "459 Torre Picotta", druga pa "459 Pra Castello". Obe sta sorazmerno nezahtevni pohodniški poti, Pra Castello je morda nekaj bolj "divja", bolj podobna visokogorju, ima tudi več strmejših in sorazmerno izpostavljenih mest. Pot mimo stolpa pa je speljana tudi po betonski cesti višje blizu vrha, zato je primernejša za sestop.
Obstoja tudi tretja pot, imenovana direttissima, ta se proti vrhu odcepi nekaj višje nad stolpom Torre Picotta. Te poti sem se danes lotil tudi sam.
Pot je zelo zahtevna, izpostavljena, namenjena samo izkušenim pohodnicam in pohodnikom. Tako nekako se razume opozorilna tabla na začetku poti in z opozorili se po opravljeni turi popolnoma strinjam. Začetek kaj hitro postane strm, a do neizrazitega sedelca pod vrhom res zahtevnih mest ni. Tudi izpostavljenost je zmerna. Kmalu nad tem sedelcem pa pot postane zelo strma in zelo izpostavljena. Označena je z bolli rossi, rdečimi pikami, varoval ni nobenih. V pomoč so drevesne korenine in čvrsta pečina, kjer se je najde kaj, vmes pa so čistine, kjer si navkreber pomagaš z nohti in grabljenjem za travnate koreninice. Zemlja je črna in mastna, drseča, vsaj na dan mojega vzpona je bila takšna. Pot te privede direktno na vrh, ko stopiš na ravna tla, imaš samo nekaj metrov levo do nekakšnega betonskega obeležja, ki označuje vrh. Seveda na njem ne manjkata medžugorska Marija in križ.
Na vrhu je kup oddajnikov in anten, tudi kontejnerjev, takisto je vrh dokaj poraščen, zato so razgledi okrnjeni.
Nekaj pod vrhom je cesta, ki se desno konča (železna ograja, za njo sta kontejner in oddajnik) - tam se gre na razgledišče, potrebno je slediti oznakam za "Panoramo". Levo po cesti pa vodi sestop, ki sem ga tudi sam opravil. Dolgo časa sem hodil po tej cesti, izmenično makadam in beton, potem pa so me kar tri oznake usmerile levo navkreber v gozd. Na tleh in na drevesu so rdeče smerne puščice, na začetku steze pa količek z markacijo. Do bližine razgledišča Pale dal Pup (vredno se je potruditi do tam, je blizu razpotja, lepi razgledi) gre pot vsake toliko tudi malce gor, potem sledi dolgo prečenje pod Strabutom, ko pa prideš do stika z direttissimo, te čaka samo še sestop mimo stolpa.
Direttissima je lepa pot, divja, visokogorsko prvinska, rdečim pikam navkljub. Je pa res dokaj zahtevna, izpostavljena, zato je dobro imeti nekaj izkušenj s podobnimi potmi. In nikar v mokrem nanjo, jaz sem imel "suhe pogoje", pa je bilo ponekod vseeno precej spolzko.
https://tubojan.blogspot.com/2022/04/monte-strabut-direttissima.html