Vedno iščeva nove poti in tokrat sva naletela na nekaj res frišnega
. To je ferata Campanile Colesei, imenovana tudi Bepi Martini, letnik 2020. Nahaja se v bližini bolj znanega Rotwanda, njena zahtevnost pa se suče okoli C/D, oziroma D kategorije. Ferata ima namreč v vršnem delu dve enosmerni varianti, obe izjemno zanimivi.
Do ferate sva prišla s prelaza Passo Monte Croce. Tam so sedaj tri urejena parkirišča, za vsa pa je potrebno plačati. Obcestne variante so nasute, tako da zastonj parkiranja ni več. Pri hotelu Kreuzberg Monte Croce sva poiskala pot 15, kasneje še 124 in že sva bila na vstopu.
Kar takoj sva se morala povzpeti čez strmo in visoko steno. Tu sva še malo tipala kvaliteto skale, ki je soglasno rečeno … odlična. Podplat drži, roka ima oprijem, krušljivosti ni. Hitro sva napredovala preko različno zahtevnih prehodov, bolj ali manj strmo navzgor. Nekaj detaljov je kar zabeljenih, a je pripomočkov za napredovanje dovolj. Najbolj atraktiven in tudi najtežji del ferate pa se nahaja ob stolpu Campanile Colesei. Desna varianta ferate gre čez vrh in je C/D težavnosti, obvozna pa je D v spustu. V primerjavi z marsikatero podobno ferato se nama ta del ni zdel tako zelo zahteven, vendar je to stvar dojemanja posameznika. Po sestopu s stolpa sledi še vzpon po nasprotni steni in na prelomu pobočja se ferata zaključi.
Po obisku bližnjega vrha Croda Sora I Colesei sva nadaljevala proti ferati Zandonelli in Rotwandu. Zandonello sva poznala že od prej in je ena lepših ferat, ki pa je ni za podcenjevati. Ima dva kraka, južnega in jugovzhodnega. Dobro označena je samo južna varianta, za drugo oznak ni videti. Po ferati sva bila kmalu v vršnem delu in do Rotwanda ni bilo več daleč. Sledil je še sestop po starih vojaških poteh v dolino. Več v fotozgodbi ...
Koordinate izhodišča (prelaz Monte Crocce): 46.6560339N, 12.4202039E