Lipševa vrata (Vrata, Felsentore) 18.1.2022:
Ob devetih sem parkiral pod Rogarjevo turistično kmetijo. Zaradi otoplitve v preteklih dneh je bila pot poledenela. Zato sem raje hodil kar zraven gazi po do ped globokem pršiču. Soncu dostopni odseki so bili kopni. Malo zoprn je del poti, ki meji na Avstrijo zaradi posekanih dreves, vejevje pa še ni pospravljeno. Tam sem zavil desno proti Zijalki.
Lednih kapnikov v Potočki še ni a votlina zato ni bila nič manj zanimiva. Pri varovalih so me presenetili gamsi, ki so nad mano sprožili name kar nekaj snega. Nekaj sem jih videl že prej v grapi pod votlino. Pogoje za nadaljevanje na Obel sem imel dobre. Cepin in dereze so ostali kar v rugzaku.
Poskusil sem razmere za nadaljevanje proti Govci vendar je sonce že naredilo svoje. Na južni strani so se mi delali preveliki cokli, na severni pa je bil premehak pršič. Zato sem to takoj opustil in se spustil na avstrijsko stran do meni zelo lepih Lipševih vrat. Razmere so bile tam dol napram slovenski južni strani zares zimske. Do do kolen globok pršič na trdi podlagi pa cepin in dereze, ki sem jih vmes tudi snemal. K vratom sem prišel ravno, ko jih je obsijalo opoldansko sonce. Snega tam ni bilo veliko zato tudi krožna pot med in skozi vrata ni bila težavna. Po kar daljšem postanku pri vsakih sem se počasi odpravil nazaj v Slovenijo. Prečnica navzgor, ki sem se je zaradi lanske poškodbe noge kar malce bal, se je izkazala za kar znosno. Bilo je presenetljivo trdo in me je lepo držalo na vrhu. Na poseki na avstrijski južni strani sem imel nekaj dela z otresanjem cokel z derez, ki sem jih na meji spet snel.
Pogled na Strevčevo peč pri Rogarju me je zvabil še tja gor, kjer sem za zaključek užival v panoramskem razgledu. Oprema je ostala v rugzaku.
Lepo sem se imel tam gori.
Lp in varen korak vsem izpod lepih Golte, Janez
