Osolnik in Katarina (krožna tura)

Vreme za na Osovnik danes niti do poldneva ni vzdržalo kot je sprva dobro kazalo.
Osovnika se tokrat lotim s podaljškom cestne vožnje do Škofje Loke, tam pa zavijem v dolino Hrastnice.V prvem levem odcepu sprva asfaltne ceste, kasneje v večini makadama se pripeljem do sedla nad Močeradnikom (tu se križa tudi gozna pešpot s Šk.Loke na Osovnik).Sledilo je 500m spusta do običajne ceste s Sore, od tam pa še kratek skok do sedla 777m kmetije Rožnik.Začelo je deževati, mi pod streho skupaj z ljudmi s Sv.Mohorja z maševanja.Na povratku je začelo čedalje bolj deževati, zato luža na lužo na ravninskem delu preko Medna.Doma pa še eno tuš kopanje.Prev. okoli 45km.

Danes ob 9h se z MTB pri 8.6°C in megli odpravim proti Sori na Osovnik.
Megle je bilo toliko, da bi rabil na očalih kar brisalce, saj se čezenj skoraj nič ni videlo.Malo nad dolino Ločnice pa se megla le vda soncu in pot do vrha je bila zelo lepa.Cesta z Ločnice ni prav lahka, je ponekod kar strma in zahteva kar solidno kondicijo za vzpon.Pred brunarico na Rožniku se ponovno postavi po konci, nato še strm zaključek do cerkve Sv.Mohorja na vrhu.Razgled čudovit z južnim vetrom, ki napoveduje poslabšanje vremena.Pri Rožniku TK sem srečal še dva gorska kolesarja Lj.Matica, ki sta vnašala koordinate in trase za pravno ureditev gorskokolesarskih cest v Polhograjcih, ki jih bodo skušali urediti prihodnje leto.Spust sem naredil v smeri ceste s Sore in ponovno preko Medna Končal turo.V Vižmarjih se ustavim še pri sošolcu, kjer se odžejam in užijem nekaj domačega črnega grozdja.Hči Grace, mame z Balija pa se že spremenila v pravo lepotico.

V Ljubljani je prevevala jasnina, čez uro in pol pa me je že prala ploha na vrhu Osovnika.
Vse to je del narave, da te včasih tudi malo požegna z neba.Na vrhu je bilo več obiska pohodnikov, kolesarjev pa le nekaj par.Razgled na Triglav onkraj je bil dober v koprenasti jasnini, le nad Osovnikom so se zbirali oblaki.V trenutku se je kar ohladilo z JV vetrom in malo poškropilo.
Nazaj grede sem se še malo zložil na prečnem cestnem plehnatem odtočnem žlebu.Kombinacija malo bolj polnih gum, na njih pa moker pesek ter skoraj vzporedno prečenje žlebu, me je tam le odneslo s sprednjo gumo po njemu.Brzine ni bilo, zato je bil lep izlet poplačan le z umazanimi cunjami in nekaj prask, ki so že na pol zaceljene.Od l 1988 se ne spomnim, kdaj bi lažje tako padel, čeprav zvozim doli vse kar hitro, napol profi stil.Super tura za ljubljančane, LP!

Le kaj bi se bali dežja,
če malo za vrat nam kaplja.
Niso to prijetni občutki,
a vse poplačajo veseli trenutki.
Mislim, da vsi to dobro vemo,
ko v ljube gore gremo.

Do Sore zjutraj z MTB kar ledeno v miru, še avtov ni bilo dosti na cestah, z redkimi debelimi pogledi pešakov
Pri Sori še vse v ivju, kjer začnem toplejši del ture.Mraza ravno toliko, da nisi že v prvem klancu zahajcal, višje se je z vsakim metrom toplilo do vršnih 13C!.Nazaj se spustim po interesantnejši poti v Ločnico, kjer še malo poskočim na vodnih cestnih žlebovih.Vmes srečam tudi Parota z ženo s TK gore, kako jo iz Ločnice veselo mahata navkreber proti Sv. Mohorju.Krasen dan za sončenje, ko ne veš, ali so kostanjevi dnevi ali že zima.