Batognica

Še čisto kratek filmček za najino dokaj dolgo turo na linku - https://youtu.be/OcwRCzFghV8

Pet palcev ZoranV!!!

Čudovite fotografije in še filmček za sladokusce. !!!

Ker nisem vedela koliko snega je zadaj mimo Lužniškega jezera, sem se odpravila po plošči na Krn in šla potem na sedlo in na Batognico. Vetrovno je bilo, ampak prijetno za hojo. Nič megleno.Parkirišče pa kar polno , ko sem se vrnila na izhodišče.

Včeraj zvečer se po službi vozim domov z avtom po Goriški ravnini, gledam Krn, spet je bele barve! Ob 4:15 sem bil danes zjutraj že na planini Kuhinja, sam, rahlo je še deževalo, po mokri markirani stezi začnem s hojo proti Krnu. Na planini Zaslap se še zadnji oblački umaknejo, neha rosit, tam tudi ugasnem in pospravim čelko. Malo nad Drežniškim sedelcem, na razpotju zavijem desno, po markirani široki kamniti mulatjeri proti Krnski Škrbini oziroma sedlu med Krnom in Batognico. Na približno 1800 m nadmorske višine je bilo že vse na novo zasneženo, a ta sneg ni povzročal težav pri hoji. V grapci pod sedlom je snega še veliko. Na sedlu je bilo enkratno. Narava je v 3 metersko snežno plast z vetrom in toploto izkopala tunel. Od tam je bila steza na Batognico v celoti zasnežena, stopničke iz prve svetovne vojne pa poledenele. Na vrhu ni nič pihalo, ogromno je še snega. Dol sem šel čez po snežiščih pod Vrhom nad Peski skozi Lužniško jezero.

16. 1. 2019. Tako je bilo danes.

Ta je še s prejšnjega vikenda...razmere se bojo/so se že spremenile...

Prelep dan je bil, da bi ostal v dolini. Odločim se za Peske, ali Batognico, nekam v tisti konec. Po »klasični« mimo Leskovice in Jezera v Lužnici…ali nemara kar po stari lovski stezi, ki pride po grapi na sedlo med Batognico in Srednjim vrhom. Razmišljal sem, da slednje morda ni bila najbolj briljantna ideja…em…in tudi dejansko NI bila.
Po meliščih do grape leži še ogromno železja in 1. svetovne vojne. Se pozna, da je tu manj obiska. Ob vhodu v grapo se začne sneg. Lepo napredujem, ravno toliko se predre, da so koraki stabilni (in ne drži samo par zobov). Ko se snežišče zaključi zavijem v desno na travnata pobočja. Tu vsekakor zimska oprema bolje opravlja svojo funkcijo, kot po skali. Že precej blizu vrha pridem do skalnega skoka. Ni mi najbolj všeč ideja, da bi tu nadaljeval in zopet zavijem levo, kjer je spet snežišče. Lepo gre gor do novega skalnega skoka, ki je od spodaj izgledal čisto enostaven. Pa ni bilo tako. Mokra skala, oprimki pa bolj tako tako. Tu res ne velja »poskušati«. Sestopim nazaj do prejšnjega skalnega skoka, nad travo. Še malo se razgledam, pospravim zimsko opremo in grem čez. Po 10m pa spet dereze gor in še čisto malo do sedla.
Od tu se usmerim proti Batognici, ampak niti nisem šel do vrha. Ko zagledam skalo z lepim razgledom, kar tu potegnem ven malico in si odprem pir. Takrat se malo bolj globoko zamislim. To danes, glede na razmere, res ni bilo najbolj pametno. Malo preveč lahkomiselno sem se lotil.
Na tem mestu bi se dalo kar dolgo posedati, ampak treba je še dol. Nadaljujem po grebenu Srednjega vrha, na koncu pa zavijem nekako prečno dol. Naravnost dol bi bilo spet malo plezanja, tega pa je bilo za danes dovolj.
In ko me je čakal samo še enostaven spust v dolino, sledi še zadnja neumnost. Dvojna! Dereze sem že snel, saj sem vmes hodil po kopnem. Tudi na pobočju na Jezerom v Lužnici je sneg mehek in gojzaji držijo. Dokler se vmes ni pojavi leden jezik…in se čisto »po šolsko« odpeljem. Čeprav je že po cca 2m okel cepina po šolsko oral pobočje, pa se hitrost ni zmanjševala. Če bo šlo tako naprej se bom še okopal v jezeru! Tako da nič po šolsko zarijem gojzarje v sneg. Dober trening ustavljanja, ko »po šolsko« ne deluje…samo ne v kratkih rokavih :/
Šele zadnji del sestopa srečam par ljudi. Najprej 2 Italijana. Namenjena sta bila samo do jezera. Potem planinca, s katerima smo se srečali že na štartu. Sta se vračala z Rdečega roba. Za konec pa še turna smučarja.

Hvala ti za tako dober opis razmer in podroben opis "izkušnje". Takšne objave krasijo forum, ko človek tudi opozori na lastne napake in ne samo objavlja zadeve, kjer vse zgleda zgolj lepo, lahko in nenevarno!

Pa varen korak še naprej,
LP,
Ben

@Bandzo,hvala
Ja, saj zato sem objavil, včasih je treba tudi priznati "to sem pa malo zajebal". Ker v 99%+ objav je tako ali tako vse super, težave, predvsem pa lastne napake pa redko omenjene.

Res je tako Trobec, le redko kdo prizna, da je zašel, se izgubil ali poškodoval. Pa se tudi to dogaja.

Zdravo!

Zanima me kakšne so kaj razmere na poti od Kuhinje do vrha čez Krnsko škrbino (snežišča, oznake, nevarnost,...)?

Hvala =)

Pot normalno prehodna,kar veselo napot.

Zdej je tok vroče, da ni več tud za sneg nevarnosti, je pa vroče precej, ni nevarnosti, normalna pot

V nedeljo smo se iz planine Kuhinja preko planine Kašina in Leskovca povzpeli po desni grapi na Srednji vrh. Nato smo zavili levo. Cilj je bil Vrh nad peski, ampak na koncu smo bili zadovoljni z Batognico.
Odsmučali smo po Lužnici čisto pod Škofičem, da smo se izognili vzponu na sedlo po Maselnikom.
Nato smo se povzpeli še na Maselnik in se spustili nazaj proti planini Leskovca. Iz planine do avtomobila smo smuči spet nosili

Lepo. Nisem vedel, da je Batognica primerna za smučanje.

Veste kaka je pot na Batognico mimo jezera v Lužnici ?
Predvidevam, da bi morala biti kopna.

Lahko samo predvidevaš, ma jaz sem prepričan, da je še kaj snega. Ko smo bili tam pred 10 dnevi je bilo vse še popolnoma zalito do pod Rdečega roba, zagotovo ga je dokaj pobralo a že takrat ni pomenil nobene ovire, prej veselje in ohladitev.

Mimo jezera do Batognice je še kar nekaj snega, mogoče je priporočljiv cepin. Iz Krna na Batognico pa razen enega snežišča(ni problematično)pot kopna.