Sem se že nekaj časa odpravljala od Savice mimo Komne do Bogatina, ampak danes bi lahko rekla, »da ko imam končno prost dan, sem od veselja kar v oblakih«. Napovedano sonce je zdržalo le do Komne, potem pa so oblaki objeli vrhove in razgledovanje po sosednjih vrhovih je bilo omejeno na redke trenutke. Je bilo pa zato več uživanja v rožcah. Teh res ne manjka, od telohov, encijanov, alpskega šipka, kranjskih lilij in še veliko meni nepoznanih.
O poti ni kaj posebnega reči, saj je luštna za hojo, razen zadnjega dela pod Bogatinom, ki zaradi grušča na strmini terja več previdnosti. Jaz sem sicer na vršnem grebenu obrnila, ker sem opustila upanje, da so bodo oblaki in veter vsaj za kratek čas umirili. Bo že še kakšna priložnost.