Čeprav je dobronamerno optimističen pristop običajno na mestu, pa vseeno mislim, da je zelo težko primerjati psihofizične sposobnosti lastnih otrok (ki jih imaš, recimo, na štriku) s psihofizičnimi sposobnostmi nekoga, ki ga ne poznaš. Celo nevarno zna biti za koga, če bi vzel pot na Triglav, pa čeprav "najlažjo", za "otročje lahko".
Ampak, saj se nisem oglasil zaradi zgornjega. Hotel sem dodati še, da je pot iz Zadnjice prek Doliča na Triglav pot z največjo višinsko razliko. Tudi zato je morda smiselno razmisliti o lagodni dvodnevni turi, ki manj pripravljenemu pusti manj negativnih posledic ter za povrh ponudi doživetje večera in jutra visoko v gorah. Ob tem je primerno omeniti, kar večina hribovcev že dobro ve (v klasični vodnikiški literaturi pa še ni opisano
), da je lanskoletni snežni plaz poškodoval kočo na Doliču in s tem občutno zmanjšal kapacitete. Kako bo letos z oskrbo in prenočevanjem bodo vedeli povedati na PD Gorje. Najbližja "nadomestna" koča je Planika.
Morda jo pa ubereta delno krožno Zadnjica-Dolič-Planika-Triglav-Dolič-Zadnjica, spotoma preverita romantiko skupnih ležišč in obenem spoznata kar dva pristopa na vrh ter tako sama ugotovita kateri je za vaju (!) lažji.
Srečno!