Brinica / Monte Briniza

Včeraj sem šel na turo z škofjeloškimi planinci, katerega član sem tudi sam, na Brinico(Monte Briniza) v italijo. To je osredni vrh Stolovega grebena na italijanski strani med Kobaridom in Gemono.

Nabralo se nas je za cel avtobus. Vodila sta nas dva izkušena vodnika društva. Že sama vožnja do izhodišča je zanimiva. Z avtobusom se zapeljemo v Trbiž v Italijo in nato pred Rabeljskim jezerom na mejni prehod Predel v Slovenijo v Posočje in od tam spet v Italijo na izhodišče.Hodimo po poti 710.Pot je lepa, samo vseskozi nekoliko napeta, blaga strmina ne popusti do grebena. Do grebena do sedla hodimo vseskozi v senci listnatega gozda.Do sem smo rabili nekako dve ure. Tu smo nekako prvič dobro počivali in se odžejali in malo pomalicali.Nato sledi lepa, mestoma tudi malo izpostavljena grebenska pot do osrednjega vrha Stolovega grebena -Brinice(Monte Briniza)-1636m. Povzpeli smo se nekako 900m.Nadaljevali smo nekako do konca glavnega grebena kjer smo nato po udobni mulatjeri setopili v kraj Viskorš(Monteaperta), kjer nas je čakal avtobus. ta kraj je bil pred leti v rušilnem potresu skoraj popolnoma porušen. Vse zgradbe so sezidali na novo.Posnetki sledijo.

Gran Monte je osrednji del Stolovega grebena, Brinica pa najbrž njegov bolj pomemben cilj, čeprav je najlepši del prav v pohajkovanju po tem prečudovitem grebenu,ki nudi silovito lepe razglede po svoji okolici, in v cvetju, ki bogati greben. Dano nam je bilo videti tudi uživaško jadranje beloglavega jastreba in to ne samo enkrat. Prav posebna energija se širi po tem grebenu!
Še nekaj mojih posnetkov s tega izleta, ki ga je že opisal Velkavrh.

Res vas je blo za cel avtobus, a očitno premalo, da bi prepodili vse kače. Par minut po tem, ko smo se srečali z vami na grebenu je bil na soncu na stezi čuden kačon-po moje mlad gad. Kar me je najbolj čudilo je bila barva (rumenkasta) z zelo izstopajočim vzorcem.

Že zdavnaj bi šla, če bi bila vsaj malo bližje…. Vožnja do izhodišča v vasi Viškorša je že kar eno malo potovanjce… ampak na koncu ugotoviš, da se vsak kilometer splača…. Najlepši čas za obisk Brinice je spomladi ali jeseni. Spomladi je menda najlepše, ko cvetijo avriklji, jeseni so pa razgledi običajno lepši in čistejši, še posebej če ujamete en tak krasen dan, kot sva ga midva. In ker avriklji cvetijo še marsikje drugje, razgledi so pa točno taki samo z Brinice in od nikoder drugje, sva izbrala jesen. No, skoraj zima je že. Ampak včeraj je bilo na grebenu sončno in toplo kot sredi septembra. Edino tam, kjer se pot prekobali na severno stran grebena, je cel dan vztrajala slana in je bilo treba stopiti previdno, da ne bi bila slučajno prehitro v dolini… Dan bi težko bil lepši…

... Kot vedno Gita, tvoji opisi in fotke super..

Hvala @Majdag...

Všeč mi je ta raznolikost posnetkov!

Če ima kdo v planu obisk Brinice s severa mu sporočam,da je cesta v Učju( za odcepom na Rezjanski Skutnik) na sedlo Tanameja zaprta.
Neurje v preteklih dneh je napravilo svoje , kar smo ugotovili tudi na poti na rezervni vrh-Rezjanski Skutnik.

V petek po dolgi vožnji preko Vršiča in Učje prispem Na Mejo. Kolo pustim pri tabli za pot 712, ker bom tam sestopil in se zapeljem še cca. 4 km naprej do izhodišča za pot 710. Vzpon na greben in nato še desno do vrha M. Contesa ter vrnitev in dalje po grebenu najprej na Brinico ter potem naprej na Breški Jalovec. Sestop (vmes je še tudi malo vzponov) po poti 712 do kolesa in nato spust do avta.
Celotna pot je lepo označena in normalno prehodna, pot po grebenu do M. Contese je slabše vidna in gre desno med borovci, kar sem ugotovil, ko sem se vračal nazaj po grebenu.

Po severni strani na Brinico, sneg vseskozi 5-10cm, cepin nosil v roki je prav prišel. Vračal se po isti poti nazaj.