Tudi jaz se pridružujem stihom pomenskih utripov mladosti iz prejšnjih generacij.
Tista sedemdeseta(70-79),katere sem doživel so bila res nepozabna.Spominjam se Pržanja natrpanega z otroki,igrišče polno vsak čas.Večkrat smo zahajali v bližnjo hosto,po palice za loke in frače.Doma smo izdelali tudi potčne mline in jih kasneje utrdili na strugi.Tam smo v vodi nabirali tudi kresilne kamne,jih sušili in jih kresili ponoči doma v sobi.V gozdu za Iskro Pržanj smo na jasi večkrat zvečer kurili ogenj,starejši hladili pivo v potoku,mi pa smo šli nabrati vse kar se da speči na ognju(krompir,koruza od kmeta,meso).Ob žarečem plamenu pa nas je vedno spremljal zvok kitare starih tujih pesmi-Take me home country road,pa tudi domačih.Razposajenosti ni bilo meja.Večkrat smo kaj ušpičili(od žoge v oknu,petard v nabiralniku za novo leto,kjer se je zaklenjen odprl sosedu,kep v oknih,zažgane cunje na balkonu od presketajočih kresnic,predelave ponijev v čoperje z višjimi sp.vilicami,barvanje koles na vse možne barve,razrezan jogurt lonček s klinčki med špice,da je kolo ja postal motor)Narabutano sadje je pa vedno bolj teknilo kot kupljeno.Pozimi smo se sankali sprva s sanmi,potem so sledile predelave,nevedoč,da smo izdelali pravi pležuh-hu je letelo.V gozdu smo naredili pravo zaletno 15m skakalnico in bob progo z vrha Gradišča 439m za sani.Kasneje se je priselila v Pržanj ameriška dužina z dvema bratoma dvojčkoma.Pripeljali so čoper kolesa s sredinskimi prestavami na sredini štange,podobne kot v avtu-kakšna senzacija!.Onadva malo starejša pa sta nam mlalšim samo dejala.Touja,zabou tamau!.Večkrat smo jo mahnili v bližnjo trgovinico velikosti garaže in tam kupovali bombone(herba,505 sa crtom,kiki,ta zelene švicarske s križem),ta starejši pa so nas pošiljali po njihovo pijačo in cigarete.Če pa ni bilo denarja,je pa gospa na blagajni kar na kredo v blokec zapisala in naslednjič prištela.
No,pa je minila srednja šola,dve leti študija,nekaj dela,sedaj pa že odštevam poslednje leto,ko spredaj na številki ne bo več krasila trojka.Duh človeški pa se ne ozira za leta,saj je vedno isti,le skozi človeško obdobje se naleze tosvetnih ustrojev,prepričanj in "znanj",da mu utrpnejo še poslednji prvotni naravni inpulzi,ki jih je pridobil z rojstvom čistega otroka.Naj bo DAN MLADOSTI večen in neskončen kot je DUH človečki v izvorni podobi STVARSTVA.