Letošnjo zmagovalno pot čez Plemenice so pred dnevi obnovili, pa sem šel včeraj iz firbca pogledat, kako jim je uspelo.
Seveda si zaslužijo pohvale, opazil sem, da je poleg novih jeklenic obrezanega tudi nekaj ruševja.
Od Doma štartam malo po šesti, obe parkirišči polni, če bi bil vsaj nekaj minut poznejši, bi avto lahko pustil prav pri Domu, saj so rampo potem dvignili.
Razmere do Luknje so bile naravnost idealne, saj sem bil tam brez hitenja po 70-tih minutah hoje. V začetnem plezalnem delu prehitim kar nekaj počasnih 'samovarovalnežev', jeklenice so top, vendar mojstri kamna najbrž niso šli do vrha, saj sem višje naletel na bingljajoči klin. Kot že nekajkrat sem spet zgrešil Sfingo, ki še nisem bil na njej
.
Z doliške smeri je bilo stanje na poti kar znosno, kar ne morem reči za planiško in kredariško pot, saj se je na obeh trlo pohodnikov. Sestopil sem proti Kredarici, vendar v bajto nisem niti vstopil, raje sem za pol ure zalegel za ograjo vremenskih instrumentov. Ker mi je letos Rž ob zimskem vzponu spodletela, me je gnalo še nanjo, čeprav je vročina močno naraščala. Nadenem si dolge hlače in srajco, arafata in očala in že sem na zapostavljenem vrhu. Pri Staniču z na novo obnovljeno streho, si privoščim pregrešno drag košček štrudlja (4,5€) in počasi odpujsam proti Pragu. Oj, kako je bilo pred mnogo leti dobrodošlo curljanje hladne vode pod Begunjskim vrhom, sedaj pa je tam suša. Naprej sestopam v peklenski vročini, v glavi se mi poraja Dejanova slikca od 27. 6., ko se namaka v Bistrici. Misel sem z veseljem udejanjil in to že v zgornjem toku:
Tudi pri Dani se zadržim dlje časa, saj sem tam zopet naletel na nekaj somišljenikov...