Cima Emilia (2369 m)

V nedeljo 1. avgusta sva se od planine Meluzzo po poti 349 skozi zagruščeno dolino Monfalcon di Cimolaina povzpela pod Cima Monfalcon di Montanaia, ki je bil prvotno tudi najin cilj, vendar nanj pozneje nisva šla. Na križišču poti še pod bivakom Marchi-Granzotto sta naju dohitela dva Italijana, ki sta nama svetovala pot 360 in vzpon na vrh s škrbine Tereza, ki naj bi bil lepši. Sledila sva torej poti 360, čeprav sva imela naštudirano Stritarjevo varianto. Grapa pod škrbino Cimolaina je tako razdejana, da naju je pozneje odvrnila od vzpona na Monfalcon di Montanaia, povzpela sva se le do škrbine Montanaia, toliko, da sva pogledala dol do koče Padova, potem pa sva sestopila pod JV ostenjem Cime Both na sedelce pod Cimo Emelio, ki je tudi sicer bil v načrtu. Tam sva naletela na Fabia, ki se mu je zdel kratek sestop pod JV ostenje, kjer ga je čakal prijatelj Davide pretežak. Govoril je celo o "bandieri bianci", no Marjeta ga je prepričala, da ne gre takoj vreči puške v koruzo. Iz nahrbtnika sem potegnil vrh, ga navezal in ob varovanju varno spustil tistih 10 metrov. Zatem smo se skupno povzpeli na vrh te čudovite razgledne gore (I+) krušljivo in na nekaj mestih precej izpostavljeno. Na vrhu je prostora le za dva, zato smo se kar malo drenjali. Prvi del sestopa smo opravili brez varovanja, spodnji del pa smo se spustili ob vrvi. Sledil je še kratek sestop po brezpotnih meliščih do bivaka Perugini, kjer je bilo kar živahno, vse oči in fotoaparati pa so bili seveda uprti v znameniti Campanile di val Montanaia. Davide in Fabio sta se tukaj poslovila, midva z Marjeto pa sva še dobro uro uživala v krasni krnici na toplem sončku. Sledil je sestop po kar oblegani poti do koče Pordenone, kjer prodajajo pivo v steklenicah po 0,75 l po 7,5 €. Na parkirišču 10 minut pod kočo sva kasneje opazila, da je pot 360 (P. Tarioli) po kateri sva se povzpela na škrbino Cimoliana zaprta. Zvečer sva krasno dolino Cimolaina (14 km cestnine ta vikend niso pobirali), zapustila, se zapeljala v Claut in naprej v prav tako dolgo dolino Sentimana, kjer sva prenočila v prijazni koči Pussa.