Hribi.net
Hribi.net
Login
Login
User name:
Password:
Login
Not registered yet? Register now.
Forgot your password?
    
Forums / Slovenija / Julian Alps / Divja koza - Cima di Riofreddo 2507 m

Divja koza - Cima di Riofreddo 2507 m

Print
bagi22. 08. 2017 11:35:12
Toliko vode kot tokrat v teh koncih še nisem srečal. Zjutraj je v Sloveniji še deževalo, tu pa se je naredilo čudovito jutro. Voda se je vsepovsod stekala čez stene in na veliko delih se je pot spremenila v struge potočkov. Z malce neprevidnosti si bil lahko premočen ob jasnem vremenu nasmeh.

Pristop na Divjo kozo je še vedno enak ko je bil, le možicev je bilo tokrat bolj malo. Ne da se podrobno opisati smeri, so bolj navodila. Držati se je potrebno osrednje grape in iskati primerne prehode, večinoma desne. Le en skok na kratko doseže dobro 2. stopnjo, več ne bi smelo biti nikjer. Proti vrhu se cepita dve grapi, desna pripelje na vrh.

Tokrat je bilo na poti še nekaj zaplat svežega snega, ki ga že v tem tednu ne bo več. Pot Anita Goitan je prehodna brez posebnosti.

Popolnoma jasno jutro na poti proti Viški planini1
Viška planina2
Proti sedlu3
Slapovi vode, za katere so bili zaslužni nočni nalivi4
Tudi hribovska marela je bila tokrat v akciji :)5
Proti koči Corsi se odpre nešteto vršacev6
Sopotnika7
Zavijemo v smeri Anita Goitan8
Gamsova mati in Turn z značilno grapo med njima. Tu poteka dostop nanju9
Koštrunove špice10
Tabla za pot Cavalieri je bila prenešena iz starega, opuščenega sestopa v Žabniško krnico 11
Utrinek12
Opuščeni sestop v Žabniško krnico. Ne podajte se vanjo kljub nekaj zarjavelim zajlam. Spodaj vas brez vrvi čaka nemogoč sestop 13
Začetek poti Anita Goitan14
Pot Anita Goitan je čudovito prečenje po policah Viševe skupine15
Ojstrica, Inominata imenovana. Pred njo ( iz naše smeri ) se začne pristop na Divjo kozo16
V začetku je potrebno izbrati najlažji prehod v grapo, kasneje se smer večinoma drži desne strani17
Na rampi. Izgleda težavno, vendar ne dosega 2. stopnje18
Večinoma se vzpenjamo po grapah, le sem ter tja je pot bolj izpostavljena19
Proti vrhu20
Na vrh vodi desna, šiirša grapa21
Divja koza. Temperatura je bila okoli nule in topla oprema je prišla prav tudi avgusta :)22
Nekaj snežnih zaplat ni oviralo sestopa23
Zgoraj je skala slaba in veliko je grušča.24
V spodnjem delu sestopa25
Spust v znameniti žleb na poti Anita Goitan. Da se ga obiti po obvozni poti, ki je po mojem mnenju slabša izbira26
Globok, strm žleb, najzahtevnejši del poti Anita Goitan27
Megla je dala divjemu okolju še poseben značaj28
Pot poteka pod trebuhom Gamsove mati. Ime je dobila po tropih gamsov, ki so stalno v njeni okolicii29
Megla in moča nam je malce prekrižala načrte, a vzpona na Viš seveda nismo izpustili :)30
Proti vrhu31
Viš. Tokrat smo bili izjemoma sami32
Znameniti preduh na običajni Viški poti33
V spomin Igorju in Tatjani34
Spust ob jeklenicah35
Igor in Tatjana sta verjetno zdrsnila čez to skoraj navpično pobočje. 36
Tam čez na desnem grebenu poteka Pot stoletnice37
Koča Corsi38
Vreme se kisa, a dežja ni bilo. Kaninsko pogorje se je kopalo v soncu39
Slapov ob povratku ni bilo več40
Strm, betoniran sestop iz Viške planine. Večkrat jo prehodiš, bolj se jo navadiš :)41
(+7)všeč
sonny41. 08. 2018 20:32:26
29.7. po fantastični poti Anita Goitan, z zmesnim postankom na Divji kozi. Ne vem, kako je bilo prej, ampak če greste po poti A. Goitan v zahodni smeri, srečate ob poti z rdečim sprejem narisane markacije, ki vodijo na Divjo kozo. Misleč, da gre za navaden pristop, ki ga je nek brezvestnež samovoljno označil, sem jim sledil in se kmalu znašel v precej zahtevnem svetu, ki je namenjen alpinistom. Šel sem nazaj in malo pred škrbino našel pravi pristop. Seveda še vedno zahteven, vzpon povprečnemu gorniku ne bo predstavljal težav, na vrhu pa bo nagrajen s krasnim razgledom proti Višu. Vse pohvale CAI, saj je pot Anita Goitan izredno speljana - po naravnih policah, razgledna, varoval je več kot dovolj in tudi ravno prav označena. Pravi balzam, glede na slovenske gore, ki so marsikje že prav počečkane s Knafelci in prebodene z nepotrebnim železjem. Zahtevne poti morajo ostati zahtevne, ne pa da gre samo še za pretikanje SVK, slepo sledenje brezštevilnim rdečim oznakam in vprašanje gole kondicije.
Razgled iz poti Sella Nevea - koča Corsi.1
Viška planina.2
Mlad gams.3
Če vidite ta skok, potem niste na pravi poti na Divjo kozo. Čez ta skok sem šel (najbrž tretje težavnosti) in prišel na grben, od tam bi bilo pa še zahtevneje.4
Ta pot na Divjo kozo, z rdečimi oznakami, ni za gornike.5
Viš, iz Divje koze.6
7
Tukaj gor, malo pred škrbino, vodi klasičen pristop na Divjo kozo.8
Pot Anita Goitan.9
Pot Anita Goitan.10
Pot Anita Goitan.11
Pot Anita Goitan.12
Naravni gradovi pod Višem.13
Neverjeten plezalec.14
Viševa skupina, slikano iz koče Corsi.15
(+7)všeč
dprapr2. 08. 2018 08:24:10
Z zadnjima stavkoma se pa povsem strinjam.

Se je pa tudi pri sosedih že marsikaj spremenilo v bližnji preteklosti. Nekatere poti so postale zelo podobne našim (Via Amalia,...), kjer so tudi namestili železja za "pretikanje" in vzeli ves čar potkam.
Kolikor se spomnim (morda se motim), tudi tistega prehoda pod vrhom Male špice ni bilo in je bil samo tisti od zadaj.
(+1)všeč
Wine9. 08. 2018 11:36:13
Kolko se časa porabi od vstopa v grapo s poti Anita Goitan do vrha Divje koze?
všeč
dprapr9. 08. 2018 21:09:57
Pol urce.
(+1)všeč
Wine10. 08. 2018 09:36:26
super, hvala!
všeč
rozka4. 09. 2018 12:01:45
Ko te "koze" povabijo, na ne katerokoli, ampak, Divjo, kozo, seveda ne, ne pride v poštevvelik nasmeh
Odličen začetek dopusta, spanje pri Klanških jezerih, potem res smešno kratka vožnja do Jezerske doline, kjer se pripravljam še v mraku, a hodim že v novo začetem dnevu. Kmalu dosežem Viško planino, wauu, res, zastane dih, ko pogledaš okoli sebe in razgledi postajajo vedno boljši in bolj širni. Na Corsiju odlična kavamežikanje in že nasmejana družba, ki kar kliče po današnji avanturinasmeh
Po vseh "up dejtih" prejšnjega dne, že grizemo strmino proti Aniti Goitan. Ja, lepa je, prava poezija, ki vijuga med stolpi in stolpiči, ter se s policami brani prepadov.
Ker smo si imele veliko za povedati, ali pa, ker rade govorino in vsebina ni na prvem mestujezik, hehee, smo za hipec zgrešile vstop, a nas je vodilna "koza" ustavila in že smo iskale najboljši začetni pristop, katerega, vsaj tako izgleda, začne vsak malo po svoje. Višje dileme ni več in jaaa, pet koz stalo na eni sami Divji kozi, ma je bilo to enega veselja in smeha in plesavelik nasmehnasmeh Sestop, še posebej začetni del, je izredno krušljiv, ko si nižje na skali, je bolje, a bile smo izredno previdne. Pot je "omožičena", čeprav je za dol še posebej treba biti pozoren, da te ne povleče kar kam po svoje in si še dodatno otežiš sestop.
Nadaljevale smo po Aniti Goitan, da o špagah in raznih drugih raztezalnih vajah, v "škrbini" Male špice, ne govorimzavijanje z očmi ( drugič bom šla raje okoli ), je bilo veliko smeha in piruet, hehehe...Sledila je malica, na edinem primernem travnem tepihu in kako je pasalo. Po oddihu smo že oprezale za pravi pristop novega vrha, povzeto iz vodnička, "pristop je po grapi", hmmm, edina grapa v pobočju je meni govorila, nemogoče, oz. mogoče z vitlom?!, no, ko sem prišla bližje, je vse izgledalo drugače. Odlična skala, smo kar vriskale, spet ja, a vzklikov je bilo kmalu konec, ko se grapa zapre, stezica povede v levo, na meni ne-ljube strrrme trave, s pridihom lepo zloženega, majajočega kamnejaeek. Strmo navzgor, pa malo v desno, spet gor in levo, po razbitem vršnem delu in ja, ponovno vzkliki ( sem rekla, da jih je bilo ogromno ta dancool, hehe) in pozdrav Gamsovi mami. Navdušenje nad še enim vrhom in razgledi, Viš je tako blizu, da bi kar skočil nanj, hehe. Najbližji "mami" je Gamsov Turn, in ja, sem zasledila, da se zanj tudi kdo opogumi in preči...hmmm, čestitke, mogoče vozi kaka izredna linija na soseda, hmmm, ker drugače, nepredstavljivo, krušljivo,...
No, naš/moj sestop je izgledal zelo ne-elegantno, verjetno bolj podrsavanje s trebuhom po travah in majajočih oprimkih, hahhaaa, a sem v grapi nadoknadila z elegancovelik nasmeh
Sledil je še sestop do konca A.G., ter mimo preduha, nazaj do koče Corsi, na zasluženo pijačo. Ob vtisih današnjega dne, sploh ne vem, kdaj smo prečile pod Kapno steno, mimo Viške planine, do izhodišča.
Dan se je končal s kopanjem dveh najbolj pogumnih, v Rajblu, ostale smo "zmrzljivo" čakale na suhem.
Kot najmlajša kozica, hvalžena za to turo, za tako imenitno družbo in dan, kjer sem ponovno malo pokukala čez svoje meje...

Oba vrhova nezavarovana, krušljiva, potrebno malo občutka za plezarijo in orientacijo, a ko dosežeš vrh in varno sestopiš, sta vrhova neprecenljivo darilonasmeh
jutro nad Viško planino1
amfiteater, kjer zastane dih2
koča Corsi, z odlično kavo in zabavnim oskrbnikom:)3
proti Kaninu4
hmmm, mogoče sviščeva lestev?!:)5
pred začetkom Anite Goitan6
A.G.7
pa začnimo...grapa Divje Koze8
razgled z vrha9
razgled z vrha10
previden sestop11
sestop12
naloženo...13
sestop14
pred ključnim mesto...če je šlo gor, mora tudi dol;)15
sestop16
pred oz. za mano17
sestop18
malo pred koncem grape, dolina je daleč...19
že pred spustom v škrbino20
utrinek21
po malici, za ovinkom...22
v to grapo23
pogled nazaj24
pogled navzgor25
malo pred vrhom26
Viš27
Gamsov Turn in Divja Koza zadaj28
ujeti utrinek29
hmmm, pa dejmo sestopiti30
čez grapo in nato levo, v sitne trave31
malo pred A.G.32
utrinek33
pot A.G.34
čas kosila35
Mojzes straži Zadnjo škrbino36
Kapna stena37
še zadnji pogled nazaj...38
(+14)všeč
geppo4. 09. 2018 14:56:38
Tam, kjer se pojavi trop vriskajočih ( divjih/udomačenih ) koz, še kozli izginejo na varnocool
Sedaj mi je jasno, zakaj se umaknejo na takšne težko dostopne police.zmeden

lpvelik nasmeh
1
(+2)všeč
rozka4. 09. 2018 17:23:14
ja, ja, ne "zmorejo" babjega besednega tempa, hahhaaaaavelik nasmeh
(+3)všeč
palček plezalček30. 09. 2018 20:38:08
Cave del Mole, Divja koza, Gamsova mati, Turn Gamsove matere, Viš (29. 9. 2018)

Včeraj med vožjo mi je prvi pogled proti Višu povesil kotičke ustnic. ‘Zgornje nadstropje’ je bilo v temnih oblakih. Kljub temu sem nadaljevala mimo Rabeljskega jezera in po beli cesti do izhodišča Cave del Mole ter po Nemški poti do Corsija, kjer sem se ustavila na kavi, saj so bili vrhovi še vedno zaviti v gost puh mikro kapljic.
Pred kratkim sem se prvič ustavila pri koči in naročila kavo. Tokrat sem naročila enako, a prav nenavadno, da sem zanjo plačala kar 20% več. eek
V času posedanja pred kočo sonce mojim tihim željam ni ugodilo in vreme se ni spremenilo. Vseeno nadaljujem, saj se bodo nemara ‘Kranjcem’ vremena le zjasnila.
Po Aniti Goitan pridem skoraj do škrbine med Divjo kozo (Cima di Riofreddo) in Malo špico (Innominata), kjer zavijem proti Divji kozi. Njen vrh dosežem kakšnih 20 ali 25 minut pozneje. Razgledi, kot se vidi tudi na sliki 5, so bili ‘neprecenljivi’. mrk pogled Nekaj časa sem na vrhu nemirno prestopala, mencala in iskala vsaj kako zaplato modrine, a žal mi je ni uspelo odkriti. Sestopila sem približno po smeri vzpona, le da sem ‘našla’ tri previsne pragove, ki pa so bili dovolj nizki in enostavni, da se mi ni ljubilo raziskovati, kje sem jih obšla na poti navzgor. V nadaljevanju proti Gamsovi materi (Madri dei Camosci) se pokaže nebo in uspe mi ‘škljocniti’ prej v meglo zavita hriba. Naslednji ekskurz s poti se zgodi za Turnom Gamsove matere, ko se podam po grapi skoraj do njenega konca, nato pa v levo po zelenicah do vrha Gamsove matere (od Anite Goitan cca. 15 min.). Z nje nazaj do sedelca in na Turn (Torre delle Madri dei Camosci) (cca. 10 min. z Gamsove matere) ter z njega čez izpostavljeno škrbinico na sosednji rogelj/špico, ki ima ob možicu na vrhu zložene štiri kamne z napisom, ki ga nisem mogla razbrati, zato pripenjam sliko (št. 14), če bo imel kdo več sreče. Nadaljujem proti Višu, z vrha katerega so bili enkratni razgledi. Niti sledu o meglenem pokrovu, ki je vztrajal dopoldne. Dolgo posedanje na vrhu, ki bi se bržčas še malo raztegnilo, če me ne bi začelo zebsti. zadrega
Na poti navzdol poberem packarijo pod spominskimi ploščami. Najti je zelene, roza in druge obarvane sveče. Še več, nekaterim se očitno zdi primerno prinašati električne sveče. Eno, ki jo je veter odnesel, in baterijske vložke, ki so bili na skali kot pozabljeni v vesolju, sem tudi spravila v rukzak. Le zakaj ljudje puščajo v občutljivem gorskem okolju plastiko in baterijske vložke izpostavljene vremenskim vplivom, ko jih celo v mestih odmetavamo v posebej zanje namenjene koše, da ne bi prihajalo do onesnaževanja s kislino?

Celotna pot je normalno prehodna, zjutraj so skale in trave vlažne.
V zgornje nadstropje sonce ne more prodreti1
Nemška pot je razgibana2
Italijana v prvem 'cugu'; bi jima zavidala, če bi bilo toplo3
Poplezavanje proti Divji kozi4
'Krasni' razgledi z vrha5
Kavke so uprizarjale spektakularne lupinge6
Še vedno nisem vrgla puške v koruzo, še upam na sonce7
Mala špica in Divja koza se pokažeta8
Proti Gamsovi materi9
Pod vrhom10
Turn z Gamsove matere11
Gamsova mati in Turn z mesta, kjer se njegova južna stena odsekano spusti proti Corsiju12
Sosednja špica vzhodno od Turna...13
... in na njej možic z napisom. Hvaležna tistemu, ki me razsvetli z imenom.14
Z nje proti Turnu, Gamsovi materi in Višu15
Viš - pogled proti glavnemu vrhu16
Višarje in Kamniti lovec s SV vrha VIša17
Sonce je dahnilo svoj dokončni 'da'. Opravljena pot in naši Julici kot na dlani.18
SV vrh Viša z glavnega19
(+14)všeč
bbugari130. 09. 2018 23:18:33
14: ??? MADRI DEI CAMOSCI
všeč
palček plezalček1. 10. 2018 06:52:40
Hvala, tudi meni se zdi, da to piše na drugem, tretjem in četrtem kamnu. Prvega nikakor ne uspem razvozlati. Tudi na spletu ne najdem ničesar.
(+1)všeč
Gorska planika2. 10. 2018 07:31:33
Palček, kako lepa tura! Vem, da si kljub vremenu uživala in naredila nekaj za svojo dušo...
(+4)všeč
palček plezalček2. 10. 2018 11:19:51
Gorska planika, priporočam, ker je prav zares uživancija na visoki ravni (beri: na visoki nadmorski višini). Celo na Višu sam bila sama, kar je svojevrsten luksuz. nasmeh
(+4)všeč
Page:12
     
Copyright © 2006-2024 Hribi.net, Terms of use, Cookies