Ko te "koze" povabijo, na ne katerokoli, ampak, Divjo, kozo, seveda ne, ne pride v poštev
Odličen začetek dopusta, spanje pri Klanških jezerih, potem res smešno kratka vožnja do Jezerske doline, kjer se pripravljam še v mraku, a hodim že v novo začetem dnevu. Kmalu dosežem Viško planino, wauu, res, zastane dih, ko pogledaš okoli sebe in razgledi postajajo vedno boljši in bolj širni. Na Corsiju odlična kava
in že nasmejana družba, ki kar kliče po današnji avanturi
Po vseh "up dejtih" prejšnjega dne, že grizemo strmino proti Aniti Goitan. Ja, lepa je, prava poezija, ki vijuga med stolpi in stolpiči, ter se s policami brani prepadov.
Ker smo si imele veliko za povedati, ali pa, ker rade govorino in vsebina ni na prvem mestu
, hehee, smo za hipec zgrešile vstop, a nas je vodilna "koza" ustavila in že smo iskale najboljši začetni pristop, katerega, vsaj tako izgleda, začne vsak malo po svoje. Višje dileme ni več in jaaa, pet koz stalo na eni sami Divji kozi, ma je bilo to enega veselja in smeha in plesa
Sestop, še posebej začetni del, je izredno krušljiv, ko si nižje na skali, je bolje, a bile smo izredno previdne. Pot je "omožičena", čeprav je za dol še posebej treba biti pozoren, da te ne povleče kar kam po svoje in si še dodatno otežiš sestop.
Nadaljevale smo po Aniti Goitan, da o špagah in raznih drugih raztezalnih vajah, v "škrbini" Male špice, ne govorim
( drugič bom šla raje okoli ), je bilo veliko smeha in piruet, hehehe...Sledila je malica, na edinem primernem travnem tepihu in kako je pasalo. Po oddihu smo že oprezale za pravi pristop novega vrha, povzeto iz vodnička, "pristop je po grapi", hmmm, edina grapa v pobočju je meni govorila, nemogoče, oz. mogoče z vitlom?!, no, ko sem prišla bližje, je vse izgledalo drugače. Odlična skala, smo kar vriskale, spet ja, a vzklikov je bilo kmalu konec, ko se grapa zapre, stezica povede v levo, na meni ne-ljube strrrme trave, s pridihom lepo zloženega, majajočega kamneja
. Strmo navzgor, pa malo v desno, spet gor in levo, po razbitem vršnem delu in ja, ponovno vzkliki ( sem rekla, da jih je bilo ogromno ta dan
, hehe) in pozdrav Gamsovi mami. Navdušenje nad še enim vrhom in razgledi, Viš je tako blizu, da bi kar skočil nanj, hehe. Najbližji "mami" je Gamsov Turn, in ja, sem zasledila, da se zanj tudi kdo opogumi in preči...hmmm, čestitke, mogoče vozi kaka izredna linija na soseda, hmmm, ker drugače, nepredstavljivo, krušljivo,...
No, naš/moj sestop je izgledal zelo ne-elegantno, verjetno bolj podrsavanje s trebuhom po travah in majajočih oprimkih, hahhaaa, a sem v grapi nadoknadila z eleganco
Sledil je še sestop do konca A.G., ter mimo preduha, nazaj do koče Corsi, na zasluženo pijačo. Ob vtisih današnjega dne, sploh ne vem, kdaj smo prečile pod Kapno steno, mimo Viške planine, do izhodišča.
Dan se je končal s kopanjem dveh najbolj pogumnih, v Rajblu, ostale smo "zmrzljivo" čakale na suhem.
Kot najmlajša kozica, hvalžena za to turo, za tako imenitno družbo in dan, kjer sem ponovno malo pokukala čez svoje meje...
Oba vrhova nezavarovana, krušljiva, potrebno malo občutka za plezarijo in orientacijo, a ko dosežeš vrh in varno sestopiš, sta vrhova neprecenljivo darilo