Dleskovec 12.11.2023
Parkirala sva nad Planinškom, tam kjer cesto preseka markirana pot iz Luč, in se pognala v hrib. Pot od Planinška do planine Vodole je čudovita, dobro markirana, ampak malo pozabljena, kar ji daje poseben čar. Tu pa tam moraš biti pazljiv, da ji prav slediš. Na Vodolah se nameniva poiskati lovsko pot, ki pripelje na planino Jezerca. Pot sva zadela in ji lepo sledila. Pred izstopom na Jezerca sta dve varianti. Ena pripelje naravnost na planino, druga pa malo višje na stezo, ki se vzpenja s planine Jezerca v smeri Dolge Trate. Tisto, ki pripelje točno na planino sva zgrešila, zato sva se do planine rahlo spustila. Z Jezerc sva nadaljevala navzgor, in se povzpela na neimenovan vrh, ki se dviga nad Dolgo Trato. Enkrat sem tu že bil z Evo. Z vrha se spustiva na travnike in po levi južni varianti na Dleskovec. Snega je tukaj bilo 20 do 30cm, v zametih tudi do kolen. Na vrhu Dleskovca vetrovno, na eni strani oblaki in meglice, na drugi pa jasno nebo. Lepo je! Slišiva in vidiva dva na Velikem vrhu. Nekdo zajucka, midva juckava nazaj! Janez preko telefona spusti eno res fino domačo planinsko vižo, oba pleševa in uživama! Po žurki sestopiva na Dolgo Trato, od koder se za kratek čas spustiva po markirani proti Ravneh, nato pa ujameva lovsko, po kateri se spustiva pod Brunašnico. Od tam naju do Planinška loči le še prijeten sestop po isti poti, po kateri sva hodila že zjutraj. Krasen potep!