Hribi.net
Hribi.net
Login
Login
User name:
Password:
Login
Not registered yet? Register now.
Forgot your password?
    

Eisenerzer Alpen

Print
VanSims16. 09. 2012 20:50:22
Ta vikend se zapeljem na avstrijsko Štajersko. V soboto si ogledam sotesko Raabklamm, najdaljši vintgar v Avstriji in bližnjo jamo. Potem grem še malo v Graz. Zvečer se dopravim v Eisenerz.

Danes zjutraj se zbudim že ob 6:30. Ali bi še malo pospal? Nič, rana ura je zlata ura, čeprav celotna tura uradno traja le nekje od 5-6 ur. Z avtom se odpeljem do policije. velik nasmeh Tako pač veleva opis dostopa do izhodišča iz bergsteigen.at:

http://www.bergsteigen.at/de/touren.aspx?ID=402

Od policije peljem še naprej in kmalu parkiram na parkirišču ob izhodišču. Prvi bi bil(ko sem šel nazaj grede je bilo že toliko pločevine, da so parkirali po travnikih), če me ne bi prehitel nek motorist. Skrbi glede novozapadlega snega so bile odveč, saj je ferata mojega vzpona na Pfaffenstein(Schrabachersteig) speljana čez južno steno, ki je bila kopna. Po okoliških hribih pa sem še videl sneg.

Začnem in po kake pol ure pridem na razpotje, po še kake 15 minutah pa se začne mučen vzpon po serpentinah do vstopa v steno. Zemlja je bila tudi razmočena saj je prejšnji dan deževalo, no dobro vidni zdrsi predhodnikov so me opozarjali kje naj pazim.

Pred vstopom v ferato najprej ena zajla nato pa malo proste plezačine(I). Potem se začne zares. Pot je lepo zavarovana, le malo bi bilo treba fiksirati zrahljane kline(dva pa sta bila celo izruvana). Ferata je kar lepo izpostavljena, vse do zaključne grape z lestvijo. Tik pred izhodom iz nje je bilo nekaj snega a so bile narejene stopinje predhodnikov po katerih sem se ravnal. Še nekaj zajl in sem na grebenu.

Težavnost ferate: A-B(ključno mesto sicer B). Osebni vtis: malenkost težja in nekako toliko izpostavljena in dolga kot pot Planika - Mali Triglav. Sicer pa prav luštna feratica z lepimi razgledi v dolino na Eisenerz ter na sosednji Erzberg(rudnik železa po rdeči barvi in obliki sodeč)

Na grebenu se potem usmerim proti vrhu do koder je še kake 15-20 min hoje do vrha. Razgled je bil omejen z oblaki, morda pa bi bilo le bolje da bi še malo pospal, kajti če je na vrhu sonce tu pa tam malo sramežljivo pokukalo, se je med sestopom skoraj popolnoma razjasnilo.

Sestopim po Markus-Steig, ki je tudi A-B a bistveno krajša in lažja(eno mesto A-B, sicer vse A). Spotoma zavijem še v podnožje C-D ferate, ki poteka po zahodnem grebenu. Pri vstopu kup spominskih tablic(v opozorilo).

Na poti navzdol imam potem v zgornjem delu še nekaj težav z blatno potjo in si ful zasvinjam gojzarje, no potem pa pridem na gozdno cesto in nazaj do razcepa in parkirišča.
všeč
VanSims27. 03. 2016 18:38:04
Lani julija na to ferato v Eisenerzer Alpen.

https://simsoneblog.wordpress.com/grete-klinger-steig/
všeč
don kihott20. 05. 2016 11:06:21
V Eisenerzu sta tudi dve tapravi extremni ferati...Kaiserschild in Kaiser Franz Josef...
(+1)všeč
janezs7320. 06. 2018 15:16:00
Vceraj sem preplezal ferato na Kaiserschild. Nekaj komentarjev spodaj...

Dostop iz Ramsau-a je enostaven, lepo označen, po opisu na bergsteigen.com sodeč bi lahko kdo pričakoval, da je prehode po gozdu in dostop do grede, ki vodi v sredino Barenloch-a, težko najti. Pa ni problema. Še posebej, če si zapomniš višino (malo pod 1500m) ali obliko stene, kjer moraš zaviti levo.

Snega na poti ni več, tu in tam se še vidi kaka zaplata snega v luknjah.

Ferata je težka, D/E s številnimi D in C/D prehodi. Njenih 250 višinskih metrov take težavnosti naredi svoje, težavnost prehodov je na las podobna tistim v Gonžarjevi peči, le s to razliko, da je pod tabo kakih 400 m zraka. Izpostavljenost naredi to pot pravo gorsko doživetje za razliko od večine (nižinskih) športnih ferat. Oba D/E prehoda sta morda celo E, v skoraj vseh srednjih 100 višinskh metrov težavnost redko pade pod C/D, celo roke so bolj obremenjene kot na drugih feratah C/D težavnosti, ker je pri teh C/D prehodih jeklenica postavljena v stran ali na plato, tako da je potrebno tudi v teh delih na "trenje". Previsni deli so daljši od nekaj klinov, tako da je v teh delih telo dlje časa na rokah.

Nepalski most na vrhu ferate je simpatična popestritev. Nič težkega.

Nad ferato se nekaj časa pot drži grebenskega roba, potem pa pri možiclju zavije levo (proti severu) in preči zahodno travnato pobočje ter šele po kakih 500 m spet pride na greben. V gosti megli prav pride GPS sled ali vsaj kompas, ker sicer hitro iščeš vrh na napačni strani hriba. Pot je tu zgoraj slabo vidna.

Od vrha navzdol na sever do preloma v grebenu, pa malo po zahodnem pobočju do križišča. Tu gre naravnost proti Hochkoglu, dol pa na najprej navzdol po travah, potem pa levo (proti jugu) na gredo, ki nas pripelje nazaj mimo vstopa v ferato do melišča. Po njem je možno skoraj do doline (zg. polovica po levem jeziku, spodnja polovica po desnem).
pogled iz zg.doline Ramsau na Barenloch (graben v sredini), Kaiserschild na desni z vrisano potjo (rumeno), vstopom na gredo (rumena puščica), vstopom v ferato (rdeča puščica) ter povratkom (črtkasto)1
pogled na gredo, ki vodi proti Barenlochu in ferati Kaiserschild (na prvi sliki označeno z rumeno puščico)2
drugi del grede, vstop v ferato je takoj levo za spodmolom, pod katerim gre pot (na desni tretjini slike)3
po začetnem manjšem previsu je nadaljevanje enostavno4
dokler se pot ne postavi pokoncu... tu je ze navidez enostavna zajeda kar naporna5
potem se stvari postavijo pokonci in strmina ter izpostavljenost ne popustita nadaljnih 100 m6
npr. pri prehodu v levo (telo visi ven v dolžini kakih 10 m)7
prvi večji previs je pod (za) klinom na tej sliki8
plate in drugi previs, izpostavljeno tudi v nadljavanju9
izpostavljenost je fascinantna, klini precej narazen, vsak drugi korak je na trenje10
s tole navpično ploščo se konča glavni steber, za njim je nepalski most11
nepalski most in zgornje plošče niso več naporne (pa tudi enostavne ne), nad njimi gre pot naprej na desno po robu, potem pa zavije levo na trave12
spust z vrha.. do križišča (na desni tretjini pod meglo) in od njega levo dol čez trave (se vidi pot v okljukah)13
pod travami na levo po gredi do vstopa v ferato in od tam naprej po smeri pristopa (z izjemo dričanja po melišču)14
nekateri prehodi so brez jeklenic, polni poševnih plošč in veliko šodra.. .previdno!15
in potem po meliščih do konca16
kjer nas čaka prelepo korito s super vodo (tu pridemo nazaj na pot, če smo se spuščali po melišču)17
(+3)všeč
don kihott2. 07. 2018 09:09:47
Janezs73...Ob vseh tistih štiftih za noge bi rekel,da o Eju ni govora...Se pa strinjam,da je ferata zelo izpostavljena in zelo zahtevna kompleksna turamežikanje
(+2)všeč
janezs732. 07. 2018 09:36:55
hm, opore za noge so res številne, a ne povsod... na nakaterih mestih jih ni ali pa so tako narazen, da pomagajo bolj ali manj le pri prepenjanju...

D/E ali E - koneckoncev ni toliko pomembno, midva oba veva, da tam ni heca... pomembno je, da to vedo tisti, ki se tja odpravljajo prvič. Za marsikoga je kombinacija D/E in globok prepad kar huda preizkušnja.
Jaz sem tik pred vstopom v ferato (ko sem šel že nazaj dol) tam srečal človeka, ki me je praševal, če je res E. KO sem ga vprašal, kako težke ferate lahko spleza, mi je odgovoril C. ZA take ljudi je E enako D/E. Torej nepreplezljivo. Nama pa lahko občutek ocene spremeni že slab dan velik nasmeh.
(+2)všeč
don kihott2. 07. 2018 10:04:28
Se strinjam Janezs73...Sam sem Kaiserschild lezel pred leti mislim,da 2012...Najbolj zoprn mi je bil tisti dvourni pristop do vstopa v samo ferato...Je pa takoj po otvoritvi mislim,da v prve pol leta bilo veliko helikopterskih reševanj vrjetno takšnih patronov,ki lezejo C...
(+1)všeč
dprapr5. 07. 2024 21:46:41
Tema za ljubitelje železja?
Kakorkoli. Bila sva danes v tistih koncih, kjer kopljejo železovo rudo, pa naju ferate sploh niso pritegnile. Nikoli me niso, čeprav sem jih par preizkusil, da sem videl, kako sploh izgledajo.

Obiskala sva Hocherkogel- Kaiserschildovo skupino.
Parkirala sva pod skakalnicami, na parkirišču Gasthaus Gemeindealm v Eisenerzer Ramsau na 1019m.
Parkirišče je plačljivo, 4 evre na dan.
Zjutraj je kljub drugačni napovedi v tistih koncih deževalo. Ob prihodu, ob 7.uri, je dež ponehal, megla pa se je razblinjala celo dopoldne. Najprej sva se povzpela na razgledni vrh Kaiserschild, z njega po grebenu na Kaiserwart, se spustila več kot 200m nižje in se od tam povzpela še na Hochkogel. Od tam sva po daljšem postanku nadaljevala navzdol po JZ grebenu, mimo mogočne grape na Halskogel in naprej čez Radmerhals do skakalnic.
Moram reči, da sta me oba vrhova (Kaiserschild in Hochkogel) navdušila. Malo je tako lepih vrhov. Za cel krog s postanki sva potrebovala 8 ur.
Ceneje kot….1
Vse v megli, po jutranjem dežju. 2
Prehodi navzgor. 3
Prečka pod steno, v bližini začetka ferate.  4
Z vrha Kaiserschilda proti Eisenerzu. 5
Kaiserwart. 6
Hochkogel. 7
Hribček pod njim. F:V.P.8
Vrh Hochkogla.  9
Sestop po jz grebenu. 10
Počitek. 11
Takšen pogled sva pogrešala zjutraj. 12
Zaključek na parkingu. 13
všeč
     
Copyright © 2006-2024 Hribi.net, Terms of use, Cookies