Da se nama ne bi začel nabirati prah na novem turnosmučarskem vodniku
, sva ga začela kar takoj uporabljati in odkrivati za naju povsem nove kraje oz. vrhove. K odločitvi za danes so malo pripomogle tudi objave zadnji vikend na turnosmučarskem forumu, ki so obetale dobro smuko. Zapeljeva se skozi Karavanški predor do Gmünda in naprej do vasi Malta v istoimenski dolini (Maltatal), potem pa po strmi in ozki vendar vseskozi asfaltirani in skoraj do vrha kopni cesti do izhodišča – Leonhardhütte, ki je odprta. Direktno s parkirišča nadaljujeva na smučeh do planine Faschaun (na zemljevidih: In der Faschaun), nato po dolgem in kar strmem pobočju do vršnega grebena, potem pa naprej mimo velikega možica po grebenu proti vrhu. Vrh spada v skupino Hafner v Visokih Turah, je precej neizrazit in zato s strani pohodnikov manj obiskan, je pa zato toliko bolj priljubljen med turnimi smučarji. Danes je bilo obiska vsaj za ponedeljek nenavadno veliko. Večina je s turo zaključila na grebenu, midva, ki sva bila tu prvič, sva se seveda podala tudi na vrh. Smuči je potrebno pustiti nekaj deset metrov nižje, saj je sam vrh skoraj kopen. Čeprav jih je tu smučalo v zadnjih dneh očitno veliko, je pobočje pod vrhom tako prostrano, da sva zlahka našla še obilo »nedotaknjenega« tudi za naju. Na trdi podlagi je okoli 10-20 cm pršiča, tako da sva uživala maksimalno. Je bil pa danes »vroč« dan in snega je vidno pobralo od zjutraj do popoldneva, tako, da bi bila »nova pošiljka« zelo dobrodošla. Tura je bila čisto po najinem okusu – na smučeh »od avta do avta« (če izvzameva tisti kratek peš vzpon na vrh), čudoviti razgledi, sončno, brez oblačka in popolno brezvetrje…že skoraj kičasto
