Prejšnji vikend se torej zapeljem v Kočevje in po Podgorski cesti do izhodišča. Od tam jo mahnem proti Fridrihštajnu. Pot, ki kar nekajkrat prečka cesto se mestoma tudi malo strmeje vzpne. Na križišču tik za zadnjim prečkanjem, zavijem levo in potem na naslednjem naravnosti in že ga vidim! Grad! Kje pa je plezalna pot?
Ali sem že zgrešil odcep?
Ne nisem ga. Zavijem desno in že vidim smerokaz za Fridrihštajnsko steno!
Pod njo malo pomalicam nato pa opremo nase in hajd! Pri lojtri grem najprej pogledat naprej po zajli in pridem do plezališča in na drugo stran stene. Grem nazaj in se povzpnem po skobah. Prvih nekaj skob se da preplezati brez prijemanja za zajlo nato pa se zatakne. Konfiguracija skale in skob je taka da skoraj ne moreš da ne bi prijel še za zajlo. Je težje kot izgleda od spodaj. Nekje B/C recimo. Nad skobami je v desno še ena prečnica ter zadnji vzpon(oboje nekje A/B).
Zgoraj se vpišem v knjigo nato pa še malo obhodim razne potke okoli gradu preden se vrnem na izhodišče do odcepa za plezalno. Od tam se napotim naprej na Livodski vrh. Od skale v blagem spustu skozi gozd do gozdne ceste, ki jo prečim nato pa se pot zopet začne vzpenjati. Pot je zanimiva, delno pelje po skalah. Tik pod vrhom se razcepi na dva dela. Grem po tisti, ki gre mimo razgledišča(do njega še celo dva klina) od koder se odpre lep pogled na Kočevje. Od razgledišča je do vrha še minuto, dve. Dol nameravam po tisti poti, ki sem jo videl na razcepu a pridem ven čisto nekje drugje, višje na cesto in moram kake 5-10 min še hoditi do odcepa nazaj za Fridrihštajn.
Od tam se napotim na Mestni vrh. Tik pod vrhom je nekaj polomljenih dreves(ne povzroča težav). Vrh ni razgleden zato se kar hitro odpravim proti koči pri Jelenovem studencu. Pot do nje je prilično strma in čeprav kar dobro markirana(nasploh je vse tam dobro označeno) se malo izgubljam in proti koncu tudi malo improviziram. Tudi tu je pod vrhom nekaj podrtih dreves, katerim se je treba izogniti a ne povzročajo večjih težav(stanje 8.3. 2014). To pa je bilo tudi vse kar sem imel podrtih dreves na poti.
V koči si privoščim klobaso in pivo, nato pa po napotkih oskrbnice po Kalanovi poti do izhodišča. Odpeljem se še do Rudniškega jezera, se še malo sprehajam po Kočevju, grem na pivo, našel sem celo sladoled
nato pa domov.