V soboto, 10.8.24, smo se podali preverit ali je to res najlepši slovenski greben. Štart zjutraj ob 6h v Bavšici, od kjer se namenimo čez pl. Bale proti vrhu Osojnika, kjer nas po nekaj bitke s pajki pričaka sonce. Tukaj hitra pavza za se opremit in pol gasa na greben. Večino časa se držimo grebena, vsake toliko pa je treba obvoziti kakšen pretežaven del. Na Velikem Pihavcu smo po cca 1h. Sestop do štanta za abzajl, kjer je nekdo pustil vponko. Matičarka bi bila boljša izbira.
Pri abzajlu si ogledujem gladko skalo, kako bi bilo s plezanjem v nasprotni smeri. Po občutku recimo V, nekih 4-5 metrou, so pa v tem delu že usaj štirje klini za varovanje.
Na Mali Pihavec pa spet strogo po grebenu, čeprav tudi trave desno ne izgledajo tako neprehodne kot na slikah.
Po še nekaj grebenčkanja se prek nekaj vmesnih vrhov znajdemo na Obljaku po nekaj borbe z ruševjem. Sedaj nas čaka samo še baje zelo zajeban sestop. Zastavimo direkt proti jugu kar skozi ruševje, kar se je izkazalo za dobro odločitev saj nižje najdemo dobre prehode, ki se nekako kar sami odpirajo. Ko je konec trav(cepina nismo uporabili
) in se pojavijo prva drevesa smo že mislili, da smo iz hudega ven, a smo se krepko zmotili. Osebno mi je bil najtežji in orientacijsko zapleten nekako srednji del po koncu trav in preden prideš v bukov gozd. Poskušamo se držati desno ampak nas (strmi) prehodi v redkem gozdu silijo levo. Nekoliko nižje se malo spustimo po travnati grapi in še mal nižje ulovimo obrise potke ki nas povedejo precej desno in že smo v bukovem gozdu. Od tu dalje si lahko oddahnemo, saj težav praktično ni več, čeprav je spusta še precej. Ven pridemo pri lovski koči in nato nižje mimo žičnice in PUS Bavšica.
Greben je enkraten, razgleden in lep. Spust je pa popolnoma odveč. Nevem če je ravno najlepši u sloveniji, se pa vsekakor strinjam s Prletom, da je bavški konec sanjsko grebensko območje.