Sva delala včeraj podoben krog kot voluhar v prejšnjem mesecu. Je minilo kar štirinajst let od zadnjega in takrat prvega obiska tega krasnega grebena, no, niti ni tako slabo, včasih preteče še dosti več
.
Včasih pa ture sploh ne ponoviš, ker ni nobene potrebe
.
No, včeraj je bil še ravno pravšnji dan za obisk tega grebena, saj se je drevje začelo že olistavati, a mislim da se splača tudi v drugih časih. Je pa super sedaj, ker so gore vse naokoli še lepo pobeljene in zato pogledi lepši.
Torej, začela sva pri Završniškem jezeru in na koncu mostu zavila desno. Sva se prav čudila tej čarobni potki, ki poteka nad istoimenskim potočkom. Želela sva priti čim bolj na rob grebena, da bi ga zajemala v celoti. Lepo je bilo to pohajkovanje, malo gori, malo doli, večinoma po grebenu, nekaj malega tudi pod njim. Pestro po celi poti, malo poplezavanje ti ne uide, malo ga pa lahko še dodatno poiščeš.
S Smokuškega vrha sva se vračala v smeri Roblekovega doma, nato pa v dolino Završnice in tako opravila kar velik krog. Odcepa za slap Šum pa nisva videla, čeprav sva imela to v mislih, da ga najdeva. Je bilo toliko lepih pogledov z leve in desne vse do jezera, da hoja vsekakor ni bila prav nič odveč.