Greben: Strevčev vrh nad Sv. Duhom - Pavličevo sedlo

Tokrat sem se odpravil s Pavličevega sedla na Veliki (Sadovnikov) in Mali (Covnikov) vrh. Za orientacijo sem sledil mejnim kamnom - ter posekam, potkam, vlakam in kolovozom v njihovi bližini.
Od vznožja Velikega vrha pri lovski krmilnici sem se vzpel po strmini, nekje na sredini strmine naletel na prečno vlako proti vzhodu in se z nje vzpel čez (svežo) poseko do grebena in na vrh. Ta je poraščen, a razgledi so solidni.
Po grebenu sem se nato vrnil in sestopil na sedlo med Velikim in Malim vrhom ter nadaljeval na Malega. Na severni strani tega hriba je poseka in lep razgled na Obir z okolico. Po grebenu sem nadaljeval do vrha, ki je bolj razgleden kot njegov zahodni kolega. Tam sem srečal edinega pohodnika včeraj, zamejskega rojaka, ki je oprezal za...vzletišči za jadralne padalce..
Sestopil sem po strmi poseki (ne priporočam..) in se po kolovozu napotil nazaj proti zahodu, tudi pod prej omenjenim sedlom med obiskanima vrhoma, kjer domnevam, da je enostavnejši in lažji sestop. Kolovoz pripelje do prej omenjene krmilnice.

Tudi to nedeljo sem se odpravil s Pavličevega sedla na Veliki in Mali vrh. Držal sem se gozdnih kolovozov in vlak v bližini meje, od križišča ob vznožju Velikega vrha (lovska krmilnica) sem se vzpel po strmi vlaki, se na naslednjem križišču odpravil levo in se po strmi poseki vzpel na Veliki vrh. Proti sedelcu med obema vrhoma sem se pod grebenom prebijal čez posledice vetroloma, lažje bi bilo sestopiti po isti poti in do sedla nadaljevati po kolovozu, ki pripelje prav do omenjenega sedla. Od tam je do Malega vrha slabih deset minut hoje, nanj pa vodita dve potki, zložnejša v desno skozi gozd, po grebenu pa malo bolj »zobata« bližnjica.
Na vrhu je bilo sončno in prijetno toplo, občasen veter pa ni motil čakanja na vse lepše razglede na Savinjske Alpe, ki so se ob mojem vračanju že lepo »spucale« Vrnil sem se do sedelca in po kolovozu nazaj do izhodišča.
(Južnega) snega je bilo zanemarljivo malo, zimska oprema ni bila potrebna, velik del poti pa je bil suh - tudi zaključna vzpona na oba vrhova. Kratek sprehod, na vrhu pa lepi razgledi – ob dobrih pogojih se vidi celo Krn.

A si medvedove stopinje tudi videl? Omenil si sledi divjadi.

Mislil sem na sledi gamsov (ali srnjadi), za druge si pa nisem vzel časa.. Medvede pa uvrščajo med zveri in ne divjad.

Od Pavličevega sedla po graničarski poti, vlakah in pod vrhom, po brezpotju na Sadovnikov vrh. V nadaljevanju poti po mejni poseki v območju mejnih kamnov preko vseh vrhov do sedla Sv. Duha in sestop na cesto pri Sv. Duhu. Prehod je z nekaj smisla za orientacijo brez posebnosti, če odštejemo številna podrta drevesa od vetroloma. Z nekaj vloženega dela za odstranitev tega drevja, bi bila to lahko res ena lepa pohodniška tura.

Izlet na Covnikov (Mali) vrh na zahodnem delu grebena med Pavličevim sedlom in Olševo je privlačen v vseh letnih časih, saj gre za kratko pot (cca. 1 uro hoje ob vzponu in 40 minut ob spustu - s tristometrsko višinsko razliko), orientacija je lahka, zahtevnosti pa je zgolj za malenkost le pri grebenskem vzponu/spustu z v vrha proti sedelcu med njim in Sadovnikovim (Velikim) vrhom. Vrh je zaradi večje poseke na in pod njim lepo razgleden, kljub relativno nizki nadmorski višini lahko z njega vidimo skoraj tri četrtine vseh dvatisočakov Kamniško - Savinjskih Alp.

Tik pred mejnim prehodom zavijemo v desno na vlako, ki ji sledimo nekaj minut, kmalu za mejnikom XXII – 162 pa z nje zavijemo na slabšo vidno vlako v desno, ki pa kmalu dobi »normalen« videz. Vlaka v levo vodi do Rigelskega vrha, ki pa je čez poletje in jesen poraščen z visoko travo in prehod naprej ni najbolj pregleden, temu terenu se tam izognemo v gozd na vzhodni strani in za nadaljevanje poiščemo vlako ali graničarsko poseko ob mejnih kamnih.
Kasneje pri večjem križišču vlak in kolovozov, pri krmilnici za divjad, nadaljujemo rahlo desno v hrib po najstrmejši vlaki, ki prečka južna pobočja Sadovnikovega vrha. Vlako zapustimo na sedelcu (vlaka se tam prične spuščati v desno) med njim in Covnikovim vrhom, od koder imamo na vrh slednjega dve možnosti – bolj direktno grebensko pot ob mejnih kamnih (ki je bolj zobata oz. kamnita) ali manj zahtevno, prečno vzpenjajočo se pot skozi gozd, ki v desno zavije kmalu po začetku omenjenega mejnega grebena. Za obe možnosti potrebujemo približno 10 minut do vrha.

V zadnjih nekaj tednih sem se tja odpravil kar nekajkrat, nazadnje v nedeljo in včeraj – tudi fotografije so nastale takrat, njihovo zaporedje pa je vezano na lokacijo vzpona/spusta in ne na dan vzpona. Kakšnih posebnosti na poti ni.

Čudovite fotke! Srečno!

Včeraj znova na Covnikov vrh - generalka za "pravi" sneg, ki kmalu prihaja...
Brez posebnosti ob poti, snega je bilo le za pokušino.

To nedeljo na "pravem" snegu. Pot je v celem snegu trajala malo dlje, večinoma nepredelanega pršiča je okoli 5-10 cm v gostem gozdu in na sončnih legah, dvajset centimetrov in več pa na odprtem ter zatišnih legah, tudi do kolen kje..
Sonce je prijetno grelo, razgledi lepi, tudi nekaj "domačinov" sem srečal..

Lepo!

Krasno djimuzl! Super fotke!

Hvala obema

To nedeljo znova več snega kot prejšnjikrat, kot da se kmalu napoveduje zima - v petek in soboto ga je zapadlo od 5 do 15 cm. Ob še starem, večinoma nepredelanem snegu, je bil seveda tudi ugrez globlji.

Tudi sledi živali ni bilo veliko, sem pa do »križišča«, kjer je zadnji odcep vlake proti Sadovnikovem vrhu, spremljal nekaj dni stare sledi turnih smuči. Nisem povsem prepričan, ali je šlo za enega ali dva turaša.

Od krmišča do sedelca med Sadovnikovim in Covnikovim vrhom se je ugrezalo do kolen, v zaključnem vzponu na slednjega skozi strnjen gozd pa je bilo snega komaj kaj…

Oblačnost in kasneje megla sta me spremljala vso pot, po petnajstih minutah na vrhu pa sem le doživel razsvetljenje Res lepi razgledi, a dan se je počasi bližal h koncu, pa še finale v fuzbalu so nastavili na nenormalno uro..

Od zimske opreme sem uporabil samo gamaše, seveda pa krplje sploh ne bi bile odveč…

To soboto spet v »starih« koncih

Tokrat sem od sedla pa vse do Covnikovega vrha lahko sledil starim in novim smučinam, kmalu po startu sem srečal dva turaša ob njunem vračanju. Pozitivna temperatura in sonce sta okoli poldneva že pridno topila sneg, zgolj po naključju nisem bil deležen kakšnega belega pozdrava za vrat

Novejšega, nepredelanega snega je 15-20 cm na stari, čvrsti podlagi, prediranja je bilo nekaj le tik pod vrhom. Krasen dan.

Greben med Strevčevim vrhom in Pavličevom sedlom ni množično vabljiv, ter zato toliko bolj osamljen in skrivnosten, če se nanj podaš.
Začela sva pri Sv. Duhu, in že kar nad Strevcem stopila v globok sneg. Predirajoča podlaga takoj na začetku ni vzbudila pretiranega navdušenja, ampak sva se vsaj hitro ogrela. Gazenja je bilo bolj ali manj vso pot do Pavličevega sedla, tudi do kolen. Vračala sva se po panoramski mimo Žibovta in Klemenška. Kar dolga tura. Lepi in osamljeni kotički!