Hruški vrh, Dovška Baba, Klek, Golica

Včeraj sem v dobri družbi prepotovala velik del te poti, razgledi so bili žal nekoliko okrnjeni, logistični zaplet na koncu ture se je pa verjetno že zgodil tudi komu izmed bralcev. Meni se je prvič in upam, tudi zadnjič. Več
http://stezeinsledi.blogspot.com/2014/06/med-dovsko-babo-in-sedlom-suha.html

Včeraj eno čudovito popotovanje od Golice do Dovške Babe. Začela sem na Križovcu, do koder je cesta lepo prevozna in končala v Dovjem. Zimska oprema ni več potrebna. O pestrosti in lepoti poti pa več na povezavi
http://stezeinsledi.blogspot.com/2015/04/golica-in-dovska-baba-ter-vse-kar-je.html

Srečno na potkah

Lepo, dolgo pot si prehodila

Edina - lepa tura in lep opis tako kot ponavadi. Pa še vprašanje: ali je od sedla Rožca preko Hruškega vrha in Dovške Babe do Dovjega na poti še kaj snega?

Edina da se mi slučajno nismo srečali,ker če ste nama prevoz ponudili smo se

Janez snega na poti je še kar nekaj, nikjer pa ne predstavlja ovire. Največ ga je na Rožci v smeri Hruškega vrha, dosti manj na grebenu proti Babi. Mene so skrbele grapce na vzhodni strani Kleka in sem imela zimsko opremo s seboj. Nisem je rabila

Pok luka, vaju sem dohitela in vama ponudila prevoz do Križovca, sicer pa cel dan nisem srečala nikogar. Kam pa ste se namenila, ker za mano vaju ni bilo?

Srečno na potkah

Edina, zanima me, koliko časa ti je vzela ta pot?

Dobrih osem ur s precej dolgim postankom na Hruškem vrhu. Ne hodim hitro, veliko časa namenim fotografiranju in uživanju ob razgledih.

Srečno na potkah

pravzaprav niti nisva imela cilja,ker po poškodbi in več kot pol leta mirovanja se bolj počasi spet vračam v meni ljub gorski svet ,sva rekla da greva do koder bo šlo na koncu je bila to koča na Golici pa po grebenu,če se ne motim čez Krvavko in Malo Golico spet na sedlo Suha in čez Pusti rovt nazaj do Pristave.Ja avto pa sva opazila tudi v povratku in ponudbe za prevoz nazaj ne bi zavrnila Tudi midva do Golice in tudi nazaj nisva srečala nikogar.Seveda varen korak na poteh nazaj

Čeprav (spet ) nekoliko pozen štart, se je na koncu izkazalo, da pa le ni bil pozen. Štartal sem pri "Korlnovem rovu", pri tovorni žičnici nadaljeval po zimski poti do že zaprte koče do vrha Golice. Na vrhu se nas je nabralo kar nekaj. Nadaljujem po grebenu na Jeklovo sedlo, tam pa cincam "bi - ne bi, bi - ne bi... No, na koncu se le odločim še do Kleka. Sprva po markirani, potem zavijem po svoje, na greben, saj markirana pot gre mimo vrha, na sedlo Rožca in naprej.. Na vrhu spet krajši postanek, nato se vrnem po grebenu, od mejnega kamna do mejnega kamna, dokler naenkrat ne pridem do neprehodnega ruševja. Splazim se po lepo vidni poti pod ruševjem, skoraj po kolenih do prostranih strmih trav na markirano pot, kjer sem prej hodil. Na nekaterih senčnih predelih je bila pot še vpopoldanskem času pomrznjena . Ko se pot pred sedlom položi, sem občasno zabredel z listjem pokrito globoko blato . In to na samem grebenu, kjer bi pričakoval, da bo voda odtekla. Na sedlu pa zavijem rahlo desno, na markirano pot proti proti koči pod Golico, katero pa le obhodim in sestopim po običajni poti do izhodišča. Aja, za Dovško Babo in Hruški vrh pa je zmanjkalo časa

V torek 06.07.2021 sem si zamislila krožno pot, ki je izgledala takole. Štart na P za Španov vrh, proti Jeseniški planini in nato na sedlo Rožca. Od sedla po grebenu na Hruški vrh in nato na Dovško Babo. Iz Dovške Babe spust na planino Dovška Rožca in nato po poti, ki preči pobočja Dovške Babe nazaj do sedelca med Babo in Hruškim vrhom. Nato pod Hruškim vrhom nazaj na sedlo Rožca.Od tam sem se po grebenu vzpela na Klek. Od tam sem imela namen po grebenu spust na Jekljevo sedlo. Ko sem prišla do zelo gostega rušja in nisem videla kako pelje pot, sem se raje vrnila malo nazaj in se spustila desno po travniku do poti, ki gre od sedla Rožca do Jekljevega sedla. Od sedla sem šla po poti, ki preči pobočja Golice do koče pod Golico in od tam spust nazaj v dolino.
Ker sem štartala zgodaj zjutraj ni bilo prevroče. Na grebenu je nekaj časa zelo pihalo, tako da o vročini ni bilo ne duha ne sluha. Razgledi so bili seveda fenomenalni. Ljudi sem srečala komaj kaj, pa še to večino na Dovški Babi.
Glede poti nisem imela težav. Razen od Jeseniške planine do sedla Rožca mi ni bilo jasno kje pelje pot, zato sem šla čimbolj naravnost gor na greben, en del po gozdičku nato pa po travniku.
Vse skupaj je bilo skoraj 19 km in 8h hoje. En šiht.