Jakobova pot - Višarska smer

Od Bleda do Krnice, pa grem spet po Jakobovi poti. Rada naredim še komu veselje in z menoj gre Blanka. Pomlad je in vse je zeleno in prehojena pot je vsakič drugačna. Vreme za vikend je držalo, še sonce je sijalo in potepanje je bilo krasno.

https://jelenkamenmajdag.blogspot.com/2019/05/po-oznakah-rumenih-skoljk-od-bleda-do.html

Letos še nisva naredila kakšne bolj konkretne ture, zato so naju že pošteno srbeli podplati . Tudi potovalna nahrbtnika sta žalostno samevala v kotu in čakala na boljše čase. In so prišli . V obdobju kislega vremena se je pokazalo sončno okno in to naj bi trajalo vsaj nekaj dni. Na hitro sva izbrala cilj in uredila vse potrebno za odhod. Smer ... Svete Višarje po Jakobovi poti.

Za prvi dan sva izbrala pot od Ljubljanskega gradu do Sv. Duha pri Škofji Loki. Pot ima v začetku več variant, najbolj naporen del čez Polhograjce do Puštala pa je skupen. Skupno je tudi nadaljevanje do Sv. Duha, kjer sva rezervirala večerjo in prenočišče v Hiši kruha. Tudi naslednji dan je dolg, zato se splača prenočiti na tej lokaciji. Nekaj več podatkov sledi v fototozgodbi ...

Drugi dan naju je čakala pot od Sv. Duha vse do Bleda. Dolga etapa, zato sva se odpravila že s prvo svetlobo. Tako zgodaj so naju pozdravljali samo ptiči s svojim pomladnim žvrgolenjem, nato dolgo nikjer nikogar. Dobre markacije so naju vodile proti Crngrobu in Planici, nato pa mimo Sv. Jošta čez greben v Besnico. V Podnartu sva privezala duši, na Brezju pofirbcala v baziliko in se ob Bohinjki usmerila proti Ribnem in še naprej proti Bledu do prenočišča. Dolg dan, poln lepih razgledov in pogledov . Več v fotozgodbi …

Tretji dan sva zastavila pot pod noge od Bleda do Kranjske Gore. Jutro se je začelo z obilnim zajtrkom, nato pa sva s počasnim ogrevanjem drobila proti cerkvi Sv. Martina . Pod Blejskim gradom sva nadaljevala do železniške postaje, se dvignila pod gozdni rob vse do Poljščice in še malo naprej do Zgornjih Gorij. Tam sva se spustila v dolino Radovne in jo prečila vse do odcepa za Mojstrano. Sledil je obvezen postanek v piceriji Kot, nato pa nenaporen sprehod do Martuljka po levem robu Dolinke. Še skok na nasprotno stran Save in po lepi gozdni stezi sva dosegla Kranjsko Goro. Ta je začuda še vedno zimsko okrašena. Več v fotozgodbi …

Napočil je četrti dan najinega popotovanja, tokrat od Kranjske Gore do Svetih Višarij. Spet sva zgodaj vstala, saj sva se morala še isti dan vrniti domov. Na pot sva se podala skozi lepo osvetljen stari del vasi, nato pa v jutranji zarji zakorakala na kolesarko. Ta je tudi edina smiselna povezava do Trbiža. Je nezgrešljiva in kdor tu zaide je resnično umetnik svoje sorte . Tudi v Italiji se občasno najdejo oznake naše Jakobove poti.

Ta se v gornjem delu Trbiža priključi italijanskemu Camino Celeste. Tudi to je romarska pot, le da je začetek v Ogleju, zaključek pa kje drugje kot na Višarjih. In tam sva zaključila tudi midva, ne prvič in skoraj gotovo ne zadnjič. Sva pa vedno znova vesela in hvaležna, ko nama to uspe . Nič ni samoumevno, vsaka pot je zgodba zase. Še objem sreče in nasvidenje prihodnjič ...

čestitke obema

Hvala lepa @Panda, sva že pogrešala malo daljše poti .

Iskrene čestitke obema za prehojeno pot ter vse ostale, ki sta jih skupaj prehodila, obenem pa še zahvala, ker te utrinke z vajinih potepanj delita z nami. 🙂

Bravo vi2,kako lepo je spremljati in brati vajine ture,pohode in dogodivščine...sta navdih

Čestitam za prehojeno pot in odličen zapis! Morda še zapis kako sta se vrnila nazaj do izhodišča? Srečno na vajinih nadaljnjih poteh.

Mateja in Emil, vedno z užitkom berem vajine reportaže.

Hvala vsem skupaj za lepe besede . Meni so objave najinih dogodivščin neke vrste prijetna prisila, da sploh uredim fotke in napišem zgodbo. Za vas in tudi za naju. Že sedaj včasih bereva lastne prispevke, objavljene leta nazaj. Marsikateri spomin se namreč izgubi v množici podobnih .

@bagi:vidva sta itak carja in krivca,hi,hi,, da sem l.2019 prekolesaril Camino (francosko pot)in l.2022 še prehodil. Zeeeelooo rad spremljam vajine dogodivščine in se nadejam, da kaj od tega, tudi kljub mojim letom,ponovim. Vse dobro vama želim !!!

hej vi dva ,glih sem mislil kam ste se potepala zadnje case, welcome back in hvala za reportažo, hvala tudi za sliko št.23 ker vidim da nekdo je izpostavil drog z tablami ker sem takrat namestil, bom moral ga dati na pravo mesto pred kolesarske etape "giro d'italia" ker bo potekal na Višarije, ker pot 612A bo na korist za pešake ker bodo prišli gledati etapo ; kakor se sliši pri nami naokoli bo za tisti dan gondola na Višarije na razpolago samo za prvih 3.000 rezervirani ljudi in potem samo za organizacijsko ekipo tako da vsi ostali bodo morali iti gor peš po romarski ali iz mrzle doline po poti 612A .

Lepe reči je treba deliti. Jesensko romanje v toplem in sončnem vremenu sem po petih dneh zaključila v lepi zimski idili. Nebo mi je prizaneslo tudi zadnji dan,ko je le malo rosilo, da ne bi bilo preveč kičasto. Zelo malo ljudi na celi poti, na zadnjem vzponu na Sv.Višarje pa prav nobenega. Čudovita pot po polhograjskih hribčkih pa preko Jošta v dolino ob deroči Savi do Brezij in nepoznani stezi do Radovljice nato vzdihovanje v molčečem a lepem Bledu. Pot iz Krnice po dolini Radovne je bila posebna izkušnja. Lepota in razsežnost narave, ki se je letos izrazila na drugačen način. Videti silovitost vode kako pušča sledi me je pustila ponižno tiho in spremljala še naslednje dni.Potka skozi gozd v Zelencih je neprehodna,ker tja iztekajo vodo iz ne več tako poplavljenih Rateč. Lepa kolesarska pot, samotna ta čas. Primerna za meditacijo. Sonce skozi oblake pronica, vršaci mežikajo in kaj kmalu mah nadomesti mehka snežna belina. Kalvarija na vrh je res češnjica za zadnji dan.
Veselje in hvaležnost...to je to.

Zelo lepo. Kako si pa razdelila etape in kje si prenočevala?

Hvala
1.dan Lj-sv.Duh (nočitev pri uršulinkah)
2.dan sv.Duh-Lesce (hostel)
3.dan Lesce-Mojstrana (Veranda)
4.dan Mojstrana-Kranjska Gora (dan za pohajkovanje in počitek )
Seveda je bilo vmes nekaj 'ovinkov' (skok na Jošta in obisk Martuljškega slapa) a sem podredila pot, da sem prišla do postelje pred koncem dnevne svetlobe saj so dnevi krajši..

Čestitke tudi z moje strani . Ta pot je vsakič malo drugačna, čeprav je trasa načeloma vedno enaka. Tvoja je bila zaradi marsičesa prav posebna .

Sem se večkrat spomnila na tebe in se spraševala, kako ti gre.
Dobro izkoriščeni zadnji jesenski dnevi

Srečno in veliko užitkov še naprej.

Oo hvala in enako🙂 so vajina popotovanja navdih😉