Odličen vodnik Uroš s Ptuja nam je uresničil željo, obisk Prlekije v jesenskem času. V nedeljo se nas je zbralo 33, nekaj nas je bilo prvič v Prlekiji. Res lepi so ti kraji in še bomo prišli. Na Ptuju smo vstopili na vlak in se peljali do Pavlovcev. Lahkotna pot po Slovenskih goricah, kot bi bili v Toskani, ali pa še lepše. Gledali smo proti Avstriji, drugič proti Hrvaški, pa seveda proti Halozam, do Donačke gore...Šli smo na Svetinje, krajši postanek, pa naprej do Maleka, kjer so imeli slikarsko kolonijo. Vinogradi pa vse naokoli, kamor je seglo oko. Sproščujoča narava v družbi prijaznih ljudi, kaj bi si še želeli več. Domačije so lepo urejene, vinogradi prav tako, kolesarske poti označene. Prišli smo do Jeruzalema, ki sem si ga tako dolgo želela. Klopca ljubezni, super razgledi in Uroševa razlaga, ki nas že pritegne v nove ture...To so kraji naših pomembnih mož, Stanka Vraza in Frana Miklošiča. Obiskali smo tudi teto Marto v Cerovcu. Gospa je izredna kuharica in gostiteljica. Pripravila nam je domače dobrote, zelenjavno mesno juho, kvašenico, pekli smo kostanj in pili domače vino in sok. Gostoljubno, prijazno, vse super. Iz Cerovca Stanka Vraza še do Makotnjaka, na vlak in proti domu. Še je nekaj časa za obisk Prlekije v najlepših jesenih barvah...Zahvala vodniku Urošu in teti Marti.