Lepo vreme me je včeraj zvabilo v visokogorje. Po nekaj letnem žičniškem postu z Nežo in Rajkom že ob sedmih s prvo gondolo štartamo proti 2200m visoki D postaji. Do Doma Petra Skalarja se malce ogrejemo, saj nas v naslednjih urah čaka v glavnem spust proti vrhovom, ki so bili za ta dan okvirno predvideni. Koča še ni v obratovanju, spremljevalca sem poslal na bližnji Konjc, jaz pa užival v lepih razgledih. Osvojili smo kar nekaj vrhov, večinoma prvenstveno, vendar smo imeli časovno omejitev, saj zadnja gondola odpelje ob peti uri. Pri vračanju proti Domu sem na Podih zgrešil (izgubil) pot, tako, da sem se po vrtačah in vzpetinah hudo namučil. Končno sem naletel na stezo in borba za čas se je začela. Ker smo vsi v kar dobri kondiciji, smo bili pri žičnici 15 min. pred zadnjo vožnjo.
Današnji namen je bil osvajanje nižjih, manj pomembnih in skoraj neznanih vrhov v kaninskem pogorju. Naj omenim, da ima to pogorje več dvatisočakov, kot cele Kamniško Savinjske Alpe skupaj. Poleg Kanina, Prestreljenika, Lope in mogoče še Črnelskih špic, so drugi hribi več ali manj neznani. Na karti imajo koto in ime, do večine ni ne poti, ne oznak na vrhu, tako, da moraš biti za tako raziskovanje opremljen s kartami, višinomeri, kondicijo, lepim vremenom...
Najprej smo stopili na Veliko Gnilo glavo, kjer je bil že prvi zaplet. Višina na ročni uri in cestnemu Garminu je točno kazala na sosednjemu hribu, ne pa tistemu, kjer je bil postavljen ogromen možic. Tudi za drugi hrib (Malo Gnilo glavo), smo šli na en hrib v prazno na sprehod, saj je bil pravi sosednji. Na tretji vrh, Kačarjevo Glavo smo stopili brez iskanja. Nadaljevali smo proti jugu, kjer smo stopili na bolj spoštovani vrh Veliki Babanski skedenj, ki je imel celo skrinjico z vpisno knjigo. Z njega krenemo proti zahodu, na zopet manj znana vrha Vrh Žlebi in Kamen, kjer je višina na zemljevidih odstopala od obeh mojih naprav kar za 20 metrov. Če gre kdo gor, naj prosim, tudi sam preveri. Prava poslastica je bila plezarija dobrih stotih metrov proti Vrhu Laške Planje, kjer smo se morali odločit za povratek, saj nadaljevanje do Kanina časovno ne bi zneslo. Sestopili smo do Turna pod Laško Planjo, kjer je , kot je že na začetku omenjeno, pozneje meni na Podih zmanjkalo poti in sem pomotoma še enkrat obiskal Malo Gnilo glavo...
Na kaninske pode zares samo v 100% lepem vremenu in kakšno uro rezerve.