Karnijska 403 preči celotno gorsko verigo Karnijskih Alp od Silliana blizu Dolomitov do Thorl-Maglern pri Trbižu. Imenuje se tudi Pot miru v spomin na krvave dogodke iz prve svetovne vojne. Skoraj 200 km dolga pot je bila v tistih časih ena sama velika fronta in še danes je po njeni celotni dolžini polno vojaških ostankov.
Pot *Hochenweg 403* vodi večinoma po mejnem grebenu med Avstrijo in Italijo, v prvi polovici tik pod vrhovi ali čez njih. Zaradi ugodnih razmer sva šla v celoti po tej najbolj visokogorski varianti. V primeru slabega vremena ali kakšnih drugih razlogov so občasno možni tudi nekaj nižji obvozi, ravno tako z oznako 403 ali 403a. Za prenočevanje je predvsem na avstrijski strani na voljo dovolj planinskih koč. V visoki sezoni so precej zasedene in rezervacije skoraj obvezne.
Midva sva se odločila, da za letošnji dopust celotno pot prehodiva v enem kosu. Kot se je kasneje izkazalo, sva imela neznansko srečo z izbiro datuma, saj kljub kislemu poletju v vseh dneh ni bilo omembe vrednega dežja in niti en sam vrh ni bil v megli. Dežna oprema je tokrat odšla z nama samo na sprehod in kljub njeni precejšnji teži sva bila tega nadvse vesela
.
Začela sva nekaj naprej od Silliana in sicer v San Candidu, prav na začetku Karnijskega grebena. Do tja lahko pridemo z vlakom iz Beljaka, naju pa sta na izhodišče dostavila prijatelja. Hvala vama
. Iz Ljubljane do tja smo potrebovali dve uri in pol.
Po nekaj odličnih kapučinih in slovesu sva se končno odpravila na dolgo pot proti Sloveniji. Prehojenega po dnevih nima smisla opisovati, ker je bil prav vsak dan poseben in poln doživetij. Pot je dobro vzdrževana, odlično označena, razgledi vseskozi čudoviti. S tempom nisva pretiravala, postavljala si nisva prav nobenih, danes tako modernih norm in časovnic
. Namesto tega sva raje lagodno uživala in obiskala še večino bližnjih vrhov. Njihova zahtevnost je različna, od lahko prehodnih zelenih vrhov do težavnejših skalnih dostopov. Večjih težav nisva imela, a sva bila na izpostavljenih mestih zaradi konkretne teže nahrbtnikov precej previdna.
Spala sva v urejenih, dobro organiziranih kočah s prijaznim osebjem. Običajno sva vzela polpenzion in pri tem koristila popust na članarino v PZS. Ta velja samo za prenočevanje. Za ceno nekaj evrov sva se lahko prav v vsaki koči tudi stuširala s toplo vodo in to je bilo po celodnevni hoji neprecenljivo
.
Postrežba je bila vedno odlična in ob določeni uri. Jedi so raznolike, daleč od našega ričeta, jote in pasulja. Zajtrki so bili večinoma samopostrežni in v neomejenih količinah. Lahko si se najedel do nezavesti in si poleg tega pripravil še malico za na pot brez vsake slabe vesti
. Kjer se je le dalo, sva se ustavila tudi čez dan in si privoščila topel obrok.
Na koncu poti sva potegnila črto pod vsemi stroški. Preračunano so naju prenočevanja, tuširanja, vsa hrana in pijača prišli okoli 60 €/dan/osebo. Na tako dolgi poti kaj dosti ceneje ne gre, lahko pa prenočuješ v spalki ali šotoru pred kočo in na ta način prihraniš kak evro.
Za konec …
Dobila sva mnogo več od pričakovanj. Lepo vreme, čudoviti razgledi, res lepa pot, enkratne izkušnje. So poti, kamor greš samo enkrat in so poti, kamor se vedno rad vračaš. Karnijska 403 brez pomisleka spada med te druge
.
Več napisanega še v fotozgodbi. Za vse informacije iz prve roke sem kot vedno dosegljiv na moj E-mail ali ZS ( oboje se nahaja v profilu ).
Še nekaj neizprosne statistike iz Garmina ( Montana 600 ) …
Koordinate začetka v San Candidu : 46°43''51.2"N / 12°17''03.9"E
Dolžina poti vključno z vrhovi : 190 km
Višinci vključno z vrhovi : 14.355 m
Za celotno pot potrebovala : 8 dni