V torek pa v svet lepote Visokih Tur.
Skozi dolino Gradental, nato pa pričetek sprva lahkotne hoje ob potoku Gradenbach, ki vzame vso vodo tega dela gorskega sveta s seboj.
Nato se skozi macesnov gozd dvignemo na ravnino Gradenmoos, to je visokogorsko močvirje, idiličen kraj, kjer vidimo na paši tudi konje. Še posebno nas navduši ob povratku, kjer se vsa razlita voda lesketa v soncu.
Počasi se dvigamo ob razdrtih grapah, ki jih moramo večkrat prekoračiti. Ko pa se dvignemo čez to stopnjo, je pa kot bi vstopili v pravljični svet, saj sonce odkrije čudovito pokrajino več ledeniških jezer, nad katerimi se bohotijo masivni, kamniti velikani, od katerih je eden tudi naš cilj. Občudujoč pogled pritegne tudi Petzeck, najvišji od teh.
Res čarobni svet, ki vzame sapo. Vpijaš to lepoto, ki jo imaš kot na dlani, ne veš kam bi gledal, kaj bi bolj občudoval, kje bi dalj zadrževal pogled, vse je veličastno.
Tako nas prijetno razpoloženje spremlja vso pot do vrha, le malo pod njim moramo popaziti na vsak korak, saj se nam pot kar postavi pokonci.
Izlet, ki prekaša vsa pričakovanja, te navdušuje ko se vzpenjaš in te radosti, ko sestopaš.
Na koncu poti smo se pa še malo posladkali z borovnicami, ampak res malo
.