Vremenska napoved za danes se mi je zdela nekoliko bolj obetavna za severno stran Karavank, pa sem jo mahnil čez Ljubelj v Poden (Bodental). Ampak tam je deževalo, po kakšen polurnem čakanju sem se odločil, da se zapeljem še malo naokrog v Rute (Bärental). Med potjo se je v dolini skoraj zjasnilo, a na parkirišču pred koncem splužene ceste se je ponovno ulil dež. Čemerno sem obrnil nazaj proti Ljubelju, pa me je spet zvabil odcep za Poden, kjer pa k sreči ni več deževalo.
Avto sem pustil malo stran od prijaznega Podnarja. Ker je bilo cesti za Rute kar nekaj plazov, sem se v splošni odjugi odločil za najvarnejšo varianto - Kosmatico. Pot (pravzaprav cesta, ki pa na
www.pespoti.si ni vrisana), je v spodnjem delu zratrakirana za tekače, od približno Mlake naprej pa od turnih smučarjev zgolj shojena oziroma zvožena. Do vrha ni prav daleč, kakšnih 600m višinske razlike in dobrih 5km. Malo pod vrhom sem se za trenutek ustavil na Vgrizevi planini (Ogris Alm), kjer je ena sama stara koča, lepa nova je menda leta 2017 pogorela. Na vrhu je hudo pihalo, tako da sem pospešeno pospravil pse in jo jadrno ucrvl dol, kolikor se je po popolnomo ojuženem snegu seveda sploh dalo. Smučal sem pretežno po cesti, a vseeno po gozdu presekal nekaj ovinkov in izpustil eno lepo strmo flanko, ki mi s številnimi štori in v ojuženem snegu ni preveč dišala. No, pa drugič...
Snega je še zelo veliko, pod meglenim pokrovom se je videlo območje ruševja pod Vrtačo in Zelenjakom, ki je kar dobro zalito, a presekano z nekaj plazovi. Žleb bo tako prej ali slej smučljiv, če še ni. Ves čas je bilo sicer megleno, oblačno, deževno, toda dan le ni šel čisto v nič.