KPP

Nadaljujem iz Bistriškega Jarka proti Sv. Jerneju. Pot se strmo vzpenja tako, da višinomer zelo trpi. za vodo tukaj ni problem, izviri- potoki si skoraj podajajo roko. Ko je oznaka 1000 m za mano,si odahnem. Nadaljujem mimo kapele in se zopet znebim nekaj višincev, pa kaj saj jih na drugi strani potoka zopet, nabiram nazaj. Od kmetije Odernik se pot nadaljuje po cesti, tako, da zopet pridem do sape. Sedaj že vem, da me bo Romana počakala pri Glavarju in tako jaz ne bom drugo noč hodil sam.Čez Bricnik me noge hitro nesejo. Pri Glavarju si naložim nekaj novih stvari iz avta. potem se posloviva od Aleša. obljubi nama, da ga jutri lahko zopet pokličeva, če ga bova rabila. Romani med hojo pripovedujem kako sem preživel 40 ur na KPP. Pozorna sva bila tudi, da bova našla odcep za lovski dom, malo sva tudi iskala pod cesto a nama ni uspelo, tako sva odšla po cesti okrog.Kaj sva preživljala pod lovsko kočo in pri preskakovanju potoka in kasneje do Žoharja. Mislim, da bi PD Radlje malo pogledali ta del poti.Nadaljevanje do Kapunarja sva nadaljevala enostavno po cesti. Mimo Urbana nama korak hitro steče na Remšniku poslikava dokazno gradivo ( Kanon nagaja). Zopet se spustiva navzdol, čez potok pa zopet nabirava višince. Sedaj že nekaj časa hodiva po cesti, kar je tudi najbolje. Tako naju pot pripelje na Sršenov vrh, pospravila sva že tudi čelke. Spust k Moriju hitro prehodiva,med hojo po asfaltu pa planirava na zajtrk v Ožbaltu.