V nedeljo se mi je ponudila priložnost, da se malce bolj posvetim tem čudovitim alpskim očescem. Na Kriških podih sem bil že neštetokrat, največkrat prek Sovatne, prstov pa vanje še nisem pomočil, saj se je vedno kam mudilo
Posvetil sem se srednjima dvema, do prvega sem se spustil od Pogačnika levo čez manjši skokec, do drugega greš kakšnih 200m rahlo v breg. Do koče sem se vrnil po stezici, ki pelje malce levo od koče. Voda je bistra hladna snežnica. Pri prvem jezeru je le še nekaj snega v smeri Dovških vrat, drugo pa je še skoraj v celoti zasneženo in je veliko manjše. Na večini zemljevidov sploh ni označeno. Mi je pa pri slednjem pritegnil pozornost močan šum (pretok vode) v malem skalnem breznu tik ob jezercu.