V nedeljo je bil dan kot naročen za obisk Julijcev in z vzponom čez Sovatno proti Kriškim podom sva z Nessy začeli zarana. Na višini 2000 m sem razmišljala o tem, da obrnem, saj je bilo vreme sila neprijetno, mrzlo, sivo in vetrovno - daleč od tega, kar je bilo napovedano. A me premaga firbec in se vzpnem še toliko, da pogledam čez rob proti Pogačniku, kjer je vreme jasno in sončno.
Z markirane poti odvijeva pod Pihavec, kjer preplašiva trop gamsov, nato pa se usmeriva proti Pogačnikovem domu. Ravno, ko prispeva, na Razorju poteka reševalna akcija, saj je nekomu med zadnjim vzponom pod vrhom na roko priletela skala. Helikopter kmalu odide, mi2 pa malo počijeva, nato pa se usmeriva proti Križu. Na poti naletiva na razjarjene domačinke kozoroginje, zato urnih nog odhitiva dalje. Premagava par jeklenic - tu se je spet izkazalo, da imam namesto psa gamsa, ter okoli 13. ure stojiva na vrhu 2410 m visokega Križa.
Sledil je še mukotrpen spust mimo Bivaka na Rušju do parkirišča. Glede na to, da sem prejšnji vikend zabušavala, mi je šla pot kar dobro od nog, tako da sva aktivno hodili dobrih 8 ur. Kljub turobnemu začetku sva preživeli čudovit jesenski dan v osrčju Julijcev - tam, kjer je najlepše, nad 2000 metri, obdani z mogočnimi vršaci