Svet okoli Kuclja nad dolino Kopačnice je res lep. Najlepši so njegovi predeli, če se dvigneš prav od tam. A midva sva ga včeraj obiskala iz smeri izpod Blegoša, prav zato, da se tja čimprej spet vrneva.
Parkirala sva pri kamnolomu pred vasjo Studor. Usmerila sva se v sneg, kjer sva nekaj časa sledila redkim stopinjam, ki so se kasneje kar nekam izgubile, a višje spet pojavile. Že vmes sva uzrla potko v levo, po kateri sva se kasneje vračala in tako sva spodnji del poti delala krožno. Je pa najina pot vodila preko Jureževega vrha, na katerem pa Velkavrh ni bil
.
Na vrhu sem stopila še do roba gozda, kjer se ti pogled razliva po odprtih, zasneženih travnikih, Makovci imenovani. Lepo zveneče ime pomeni tudi lep svet, saj sem ravno danes prebrala, da spada ta del pod Natura 2000. Sanjsko res, z lepimi pogledi in živahnim spreletavanjem ptic, ki so se včeraj že kar spomladansko oglašale.
Res je, za opazovanje lepote se včasih sploh ni potrebno peljati daleč
.