Ločnica, Topol-Katarina, Toško čelo

Bravo! Očitno nas je danes kar nekaj izkoristilo lepo vreme in privleklo svoja kolesa na plan! In tudi sam lahko rečem, da je bilo danes užitek kolesarit.

Pozno popoldne sem se od doma odpeljal s kolesom proti Mednem, da naredim kakšno krožno ravninsko turco, potem pa me je premamila Ločnica in sedlo Topol - Katarina.
Samo s kapo in bidonom vode drvim cilju naproti.
Ločnica je bila polna obiska s povsem zasedenim parkiriščem za Osovnik, na sedlu Katarina pa so se predvsem nedeljski obedniki kosil že odpeljali v dolino.Še prej v Trnovcu ob potoku naberem zdravilen divji Čemaž in ga za silo stlačim kar v žep.Zgoraj pri spomeniku malo posedem na soncu, ki je edino malce ogrevalo mrzlo ozračje, potem me je še čakal zaključni spust čez Toško čelo v Lj. kotlino.
Tura je bila zelo lepa in še posebej je dobro dela mojim zakajenim pljučam od štemanja in fleksanja, kondicije je bilo pa dovolj.Slik s terena danes ni !.

Popoldne je sonce že pojenjalo z močjo, zato sem okoli 17h štartal od doma, se peljal do Sore, tam zavil v hladno dolino 8km dolge Ločnice.Pri Legastji so otroci zunaj jedli na pogled zelo dober sladoled, saj imajo tam tudi druge dobre sladice in kosila po zmernih cenah.No, meni je tedaj teknila le izotonična pijača.Kolesarjev s specialkami je bilo kar veliko, vsi pa so med vožnjo jamrali, da je soparno.Sam sem vozil svoj tempo, zato nisem trpel glede vročine, celo pihljalo je hladno po dolini, pravi čudež narave !.Malo pred sedlom Topol sem podlajšal turo še levo na Brezovico pod Jakoba, tam pa v šusu do Toškega čela domov.Tura je dolga kakih 35 km in jo kot hladno turo vsakomur priporočam.Slikal nisem, Lp !

Popoldanski krog z mtb s še toplim soncem, do Sore je pihalo čelno s severa, na Katarini bolj z zahoda, z od tam naraščajočimi oblaki, po gorah pa še premalo snega za smuko, razen Krvavca.

Sobota, 10.4.2021 (kolesarski potep)

Do Sore ogrevanje, potem ležerno po dolini do Legastje, tam stopim na plin, pardon, pohodim pedala, in bolj ali manj urno opravim z nesramno strmim klancem do Topola. Pri šoli malce lovim sapo, na križišču vzamem zalet in kot za šalo opravim še z zadnjim, najstrmejšim klancem do cerkve in župnišča. Tam je bil cilj prve etape. Nekaj počitka, telesnega in mentalnega, slednje za spomine in želje, kot običajno, vmes pa prigrizek in nekaj za žejo. Do cilja druge etape, Toškega Čela, je letelo kot za stavo, če bi si upal in če ne bi bilo kar nekaj peš in avto prometa na cesti, bi se zagotovo dalo še hitreje. Do koče se zaradi gneče nisem povzpel, raje sem se podvizal do gostilne, za katero se je pričel krasen spust, ki je trajal vse do Podutika,verjetno bi šlo do avtoceste brez poganjanja, če ne bi bilo prometa in rdeče na semaforju. Še malce sem ter tja po mestnih ulicah in že sem bil doma. Kratko in sladko, fletno in poletno

https://tubojan.blogspot.com/2021/04/topol-sveta-katarina-in-tosko-celo.html