Vrh desno od Škrbine za Gradom še nima svojega prostora, zato mu ga jaz odpiram. Z Vršiča sem se namenil na Pelc nad Klonicami. Do Zavetišča pod Špičkom se nič ne dogaja, od tu naptej po melišču proti Škrbini za Gradom pa je nekaj snežnih flik, ki so dopoldan pomrznjene, vendar so stopinje narejene in gre z malo previdnosti lepo preko. Od škrbine levo na Pelc nad Klonicami je lepo poplezavanje, le zgodba se je nad škrbino zame tu končala. Vrnil sem se na Škrbino za Gradom ter nadaljeval na Mali Ozebnik. Malce razočaran nad "porazom" na Pelcu, sem šel kar direktno po strmih travah proti vrhu in nisem iskal lažjih prehodov, v smislu "brez težav sem plezal dvojko po grebenu Pelca, bom potem ja dal tole pobočje z lahkoto v žep". To je bila klasična " rookie mistake"!!! Zdrsnil sem po strmih travah kakšna dva metra, opozorilo brez škode, bi lahko rekel. Nato sem le nadaljeval umirjeno in osvojil vrh. Navzdol grede sem se "posladkal" z meliščem.
Spust do Vršiča je zgodovina. Celotna pot je kopna, razen kot že rečeno proti škrbini. Sreča da je Erjavčeva koča odprta, ker zaradi zapore ceste ne moreš v dolino pred peto.
